Sredi osemdesetih let se je prosto plezanje v Sloveniji že dodobra prijelo. Naši alpinisti so prosto ponovili številne tehnične smeri v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, v veliki Osapski steni, ter v Paklenici. Povečalo se je število modernih in zahtevih smeri.
Vzporedno so tudi pri nas nastajali ti. plezalni vrtci, plezališča, kjer so alpinisti lahko trenirali za kasnejše vzpone v stenah. V tistem času so obstajala plezališča Črni Kal, Dolžanova soteska in Turnc pod Šmarno goro, z razmahom športnega plezanja pa so že nastajala številna nova, s svedrovci opremljena plezališča. Športno plezanje in plezališča so prinesla novo komponento plezanja - tekmovanja v (športnem) plezanju.
Za prvo mednarodno tekmovanje v športnem plezanju lahko štejemo tekmovanje Sportroccia julija leta 1985 v Bardonecchi pri Torinu. Tam so že bili tudi prvi slovenski tekmovalci. Vili Guček in Metod Škarja sta zasedla 28., Cveto Jagodic pa 43. mesto.
Prvo tekmo v Jugoslaviji so pripravili po vzoru Italijanov v Splitu na Marjanu že naslednje leto, v začetku aprila leta 1986. Tekma je trajala dva dni, tekmovali so v težavnosti. Točkovali so so vsak vpeti klin (10 točk za vsakega), za padec je vsak plezalec dobil 5 negativnih točk, vrniti pa se je moral na prvo počivališče. Merili so tudi čas, vendar ta ni bil odločilen. Le v primeru, da sta imela dva tekmovalca enako število točk, je bil boljši tisti, ki je za plezanje porabil manj časa. Najprej so plezali dve smeri, Popaja (danes 6a) in Ogledalo (danes 5c). Vendar pa sta imeli obe smeri ključno mesto že takoj na začetku, tako da nekateri sploh niso mogli vpeti prvega klina. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo 10 tekmovalcev iz sobotnega dela. Najprej so plezali smer Čarlijev klub (danes 6c), nato še smer Marulianius (danes 7c/7c+), vendar je nihče ni splezal.
Tadej Slabe in Metod Škarja sta na koncu imela enako število točk, vendar je imel Slabe boljši čas in tako postal zmagovalec prve tekme v športnem plezanju v Jugoslaviji. Tretje mesto sta zasedla Brane Vezovnik in Miha Praprotnik.
Druga tekma je bila konec aprila v Paklenici. Tekmovali so v hitrosti. Plezalo se je v sektorju, ki se danes imenuje Veleshit (Klanci - Figa, Veleshit), po smeri Reibeisen, ki je danes ocenjena 6a (18 metrov). Plezalno območje je bilo zamejeno precej na široko z dvema vrvema. Tekmovalci smeri niso poznali od prej, tako da se je bilo treba tudi pravilno odločati, kje in kako (plezali so na flash). Zmagal je Metod Škarja, viceprvak je bil Srečko Likar, tretji pa je bil (po diskvalifikaciji Cveta Jagodica, ker ni bil alpinist), Marko Čufar.
Peter Mikša
Naslovna fotografija: najboljši plezalci na tekmi v Paklenici. Arhiv Metod Škarja.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.