»Nismo se bali Čehov, Nemcev, bali smo se pesnikov akademcev!« Pogovor z Marijo Hlavaty in Antonom Sazonovim o zgodbi nastanka pesmi Čopov steber
V prejšnjem delu iz »zgodb slovenskega alpinizma« na youtube kanalu Zgodovina slovenskega alpinizma ste si lahko ogledali spomine Antona Sazonova - Tonača na eno od najbolj epskih zgodb naših alpinistov - prvo zimsko ponovitev Čopovega stebra v Triglavu, ki so jo Tonač, Aleš Kunaver in Stane Belak, med plezalci najbolj znan kot Šrauf preplezali leta 1968. V osmih dneh, v nemogočih razmerah...
V zvezi z »zimskim Čopom« pa velja omeniti še eno zanimivo, zabavno prigodo, ki lepo odslikava stanje alpinizma na slovenskem v tistem času: veliko resnega, težkega plezanja in pa veliko prijateljstva, zabave ter heca... A za razumevanje zgodbe je potrebno še enkrat ponoviti kronologijo vzpona, ki je ključna za razumevanje vsebine:. Kunaver, Sazonov in Belak so poskusili v smeri že prej. O tem se je po alpinističnih odsekih oz. ferajnih, kot se jim še danes med plezalci reče, veliko govorilo. Vsi so namreč čakali na uspeh v Steni. Zadnjič so bili v steni kakšen teden pred začetkom uspelega vzpona - tega, ki se je začel 31. januarja, a jih je odvrnil močan veter in so se vrnili v Ljubljano.
Takrat, ko naj bi torej trojica Ljubljančanov po napovedih bila v steni, sta v Vrata prišla Marička Horvat iz Akademskega AO-ja – to je velikega rivala AO PD Ljubljana – Matica katerega člani so bili Kunaver, Sazonov in Belač in matičar Jaka Kastelic. Ker trojice matičarskih asov v steni nista zasledila, vreme pa je bilo lepo, sta zvečer, s pomočjo ojačanega čaja, na steno v zimsko sobo napisala zelo zanimivo zbadljivo pesmico. Ko jo je Šrauf prebral, se je ob kanonadi njemu značilnih izvirnih kletvic menda pridušal, da ali steber zlezejo ali pa ga iz Vrat nesejo samo še z nogami naprej.
Poglejmo si sedaj to pesem oz. zgodbo o nastanku pesmi. Avtorja sta jo naslovila kar s - Čopov steber, vsako kitico - šest njih, pa sta opremila z opisom. Z maričko in Tonačem se je pogovarjal dr. Peter Mikša:
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.