Danes alpinizem v grobem delimo na letni in zimski alpinizem.
Letni alpinizem predstavljajo vzponi v kopni skali. Zimski alpinizem je bolj raznovrsten. Vanj sodijo snežni, ledni in kombinirani plezalni vzponi, vzponi na visoke vrhove tujih gorstev (odprave), vzponi v zaledenelih slapovih in alpinistično smučanje. Danes je bolj kot višina vzpona ali nadmorska višina vrha pri alpinizmu pomembna kvaliteta vzpona. Vrh oziroma višina neke gore sta bila alpinistično pomembna, dokler je že navaden pristop na vrh neke gore pomenil vrhunsko alpinistično dejanje. V Alpah se je to obdobje zaključilo na prehodu 19. v 20. stoletje, v Himalaji pa v 50. in 60. letih 20. stoletja.
Že v 19. stoletju so tudi pri nas turisti razlikovali pristope glede na letni čas. Še danes zahtevnejši zimski pristopi so v tistem času zahtevali še toliko več truda. Kronike so Avgusta Sušnika (Suschnik), najverjetneje Kranjčana, leta 1882 zapisale med pomembne dogodke slovenske planinske in že tudi med glavne dogodke alpinistične zgodovine. 15. februarja tega leta je namreč Sušnik skupaj z vodnikom Jakobom Jelarjem iz Stare Fužine opravil prvi zimski pristop na Triglav.
Poročilo akterja prvega zimskega pristopa pravi tako: »Tura na Triglav z malo previdnosti ne terja nobene življenjske nevarnosti. Vzpon iz Fužin v Bohinju sem opravil z uglednim odličnim vodnikom Jakobom Jelerjem do najvišje koče nadvojvodinje Marije Terezije in to brez počitka v sedmih urah. Od tod naprej pa je bilo do vrha še dve uri. Najtežji del je bil v Malem Triglavu, greben brez posebnih težav, toda greben do vrha velikega Triglava je bil na strmih mestih neprijeten. Sestop z vrha je potekal prav tako dve uri do koče Marije Terezije. Sestop se je nadaljeval do Triglavskih jezer do koče nadvojvode Franca Ferdinanda. In nato mimo stene Komarče do slapa Savice in dalje vzdolž samotnega Bohinjskega jezera do Stare Fužine, devet ur hoda. Jezera so bila pokrita z meter debelim ledom, voda pa je bila samo v Dvojnem jezeru.«
Sušnik se je ob tem vzponu še istega leta, 21. februarja, povzpel na Stol, 23. februarja pa na Grintovec, in sicer z bratoma Raimundom in Konradom Pučnikom.
26. decembra leta 1898 so izvedli drugi zimski vzpon na vrh Triglava Andrej Komac - Mota, Jože Komac - Pavr in Julius Kugy. Pristopili so iz Krme. Ker je bila koča Marije Terezije zasnežena, so »šli zdržema do vrha in se po isti poti vrnili v Mojstrano. Sneg je bil dobro osrenjen, hoja po njem lahka.«
Besedilo: Peter Mikša.
Triglav in Triglavski dom na Krdearici pozimi. Vir: Kredar’ca : ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom.
Naslovna fotografija: Anže Čokl.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.