Topli pomladanski dnevi že v aprilu, maju in juniju poskrbijo, da se plezališča napolnijo s skalo željnimi obiskovalci. Toplota pa zelo ugaja tudi kačam in zato se pogosto zgodi, da se pod steno plezalci in kače srečajo. Ponavadi se oboji spoštljivo umaknejo, se pa zgodi, da zaradi presenečenja to ni možno. In takrat lahko kača ugrizne. Kače seveda prebivajo tudi v naših gorah in pri hoji ali plezanju v sončnih stenah se prej opisana situacija tudi lahko pripeti. Kaj pa takrat? Če je prišlo do ugriza nestrupene kače razen manjše bolečine in večje mere strahu drugo ne ostane. Pri ugrizu strupenjače pa se zadeve lahko zakomplicirajo.
Pri nas živita dve vrsti strupenih kač: navadni gad in modras. Modrasa ločimo od gada po značilnem rožičku na glavi. Gad in modras napadata izključno takrat, ko se čutita ogroženega, sicer veljata za mirni živali. Ko zagledata človeka, ponavadi zbežita. Kače največkrat pičijo v roko ali nogo. Gadov ali modrasov ugriz zapusti dve ranici, ki sta oddaljeni približno pol centimetra, lahko pa tudi več. Včasih je vidna samo ena ranica, včasih pa celo štiri. Skoznju kača vbrizga svoj strup.
Pretekli vikend smo srečali odraslega samca "Poskoka" na vrhu Aniča kuka v Paklenici.
Ugriz in simptomi
Ugriz strupenjače je zelo boleč, na mestu ugriza se hitro pojavi modrica. Prizadeti del v 20 do 30 minutah boleče oteče, oteklina je modrikasto rožnata in se hitro širi proti trupu. Iz ranic izteka sokrvica. V treh do štirih urah prizadeti ud v celoti oteče; zaradi okvare krvnih in žilnih elementov se pojavi lisasto (marmorirano) modrikasto obarvanje kože. Brez ukrepanja v naslednjih dvanajstih urah boleče otečejo limfne žile in lokalne bezgavke. V štiriindvajsetih urah se pojavijo splošni znaki prizadetosti: slabost, glavobol, vznemirjenje, strah, hitro bitje srca, bolečine v mišicah, motnje vida, slinjenje, žeja, zaspanost, slabost in bruhanje, občutek mravljinčenja v okončinah, lahko pa celo omrtvičenje mišic in šok. Nevarnost je manjša, če je kača vbrizgala strup v maščobno tkivo ali mišice, zelo nevarno pa je, če ga je vbrizgala strup neposredno v krvno žilo, vendar se to zgodi izjemno redko. Le izjemoma se zgodi, da prizadeti zaradi kačjega ugriza umre. Gadov in modrasov strup namreč nista posebno strupena, poleg tega ob ugrizu ne sprosti velike količine strupa. Seveda je tak ugriz nevarnejši za obolele, otroke in starejše ljudi.
Zdravniška pomoč
Ugrizi strupenih kač zahtevajo nujno zdravniško pomoč – v gorah in področjih, kjer smo precej oddaljeni od možnega prevoza pokličemo 112. Osnovni ukrepi prve pomoči so enaki ne glede na vrsto kače, ki je povzročila ugriz. Na prvem mestu je varnost, da ne bi kača ugriznila še koga. Pri ugrizu strupene kače je zelo pomembno, da prizadeti miruje. Zavarovati ga je treba pred mrazom. Kaj kmalu se pojavi vznemirjenost, zato je pomembno, da prizadetega pomirimo, saj se s premikanjem mišic strup hitreje prenaša po telesu. Če je ugriz na okončinah, in to je najpogosteje, prizadeto okončino imobiliziramo (podobno kot pri zlomu). V naravi si pomagamo z vejo ali s kosom lesa. Prizadeto okončino namestimo tako, da leži niže od srca. Tako zmanjšamo bolečino, otekanje in krvavitev. Prizadeti osebi odstranimo nakit in tesna oblačila. Mesto ugriza temeljito speremo s tekočo vodo in milom, strupa nikar ne sesajte.
Če je možnost, poskrbimo za takojšen prevoz v bolnišnico. Človek, ki ga je v gorah ugriznila kača, ne sme hoditi, v dolino oziroma v ustrezno zdravstveno ustanovo ga je potrebno čim prej in čim bolj obzirno prenesti ali prepeljati, najbolje s helikopterjem, ki pa ni vedno dosegljiv. Proti bolečinam ne uporabljati drugega kot paracetamol (pri nas Lekadol, Daleron). Ne priporoča se Aspirina in drugih zdravil iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (Ketonal, Voltaren, Naklofen, Naprosyn itd.), ker lahko poslabšajo krvavitve. Če bo transport žrtve kačjega ugriza dolg in ni možno nastaviti infuzije, lahko poškodovanec, če je pri zavesti, pije tekočine – z izjemo pravih čajev, kave in alkohola –, seveda če ne bruha oziroma če ne čuti izrazite slabosti. Uživanje hrane ni priporočljivo.
V Sloveniji uporabljamo antiserum (protistrup), ki je učinkovit za šest najpogostejših evropskih strupenih kač. Antiserum praviloma uporabljamo le v bolnišnicah in še to samo v izjemnih primerih pri nevarnih sistemskih učinkih kačjega strupa, saj je tudi antiserum potencialno nevaren. Protistrup pride v poštev le pri ugrizih otrok in starejših, pri odraslih pa le v zelo hudih primerih in kadar običajni ukrepi ne pomagajo. Zdravnik presodi, ali prizadeti potrebuje dodatno terapijo in injekcijo proti tetanusu.
Idealno je kačo, ki je nekoga ugriznila, slikati z digitalnim fotoaparatom, da lahko zdravniško osebje lažje identificira kačo, vendar je to lahko nevarno, če se ji preveč približamo.
Prva pomoč v primeru ugriza modrasa ali gada
- poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo;
- za pomoč pokličemo klicno številko 112;
- zastrupljenec mora mirovati;
- odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug nakit;
- rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki;
- ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico;
- prizadeti ud naj leži nižje od srca;
- poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem predelu nam lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem;
- zastrupljenec ne sme piti alkohola.
Za konec pa še opis dogodka, ko je do (verjetnega) ugriza modrasa prišlo na kondicijski turi na sončnih pobočjih nad Ajdovščino.
Marjan Močivnik: Predvčerajšnjim. Pogosto zelo obljudena steza pod Otliškim oknom nad Ajdovščino. Zmerno kondicioniranje. S sinom. Sestop. Jaka pred mano. Itak. Tek. Šus v njegovo nogo. V gibanju. Rezultat prilagam. Možnost: ugriz kače. Ampak, domnevne mrcine nisva videla... Urgenca v Ajdovščini. Jaka se slabo počuti, dobi infuzijo in sredstvo proti slabosti. Sicer na telefonu pokažem kapitalnega modrasa, ki sem ga blizu današnje lokacije posnel marca, a zdravnica določi, da tako velikih kač, kot bi, glede na razmik med ranicama, moral biti najin primerek, v Sloveniji NI! Sic!
Stanje: slabost z bruhanjem, modrenje okoli ranic, otekanje noge, mrzlica, občasno sunkovito dihanje, pozneje še bolečine v trebuhu in hrbtu, nestrjevanje krvi ... Zdravnica to pripiše možni alergiji na neko rastlino, ki naj bi Jaka oplazila med tekom, dehidraciji (a, Jaka je za razliko od mene – ki s tem itak nisem imel težav – na kondicioniranju celo imel in tudi pil vodo), slabi kondiciji (nisva ravno vzorna športnika, a za svoja leta prebavim tistih dobrih 500 višincev na Okno hitreje od marsikoga mlajšega, Jaka je pri svojih dvajsetih letih hitrejši od mene), sončarici (a, ker res nisem ravno ljubitelj nažiganja sonca v glavo, sva šla kondicionirat šele okoli 18.00h) in psihični reakciji (ker se je pač verjetno nečesa ustrašil, morda namišljene kače). Na svoji službeni poti s Štajerske se nama na urgenci pridruži še Barbi. Jaka se počuti vedno slabše. Po infuziji ga odpustijo, lahko gre domov. Za vsak slučaj (če bi se ponoči nadaljevale težave) dobi še napotnico za bolnico v Šempetru.
Z vrečko za bruhanje v roki in z nogo, ki je ne more več premikati, ga z Barbi s težavo namestiva v avto in raje takoj šibnemo v Šempeter. Nekaj preiskav (EKG, krvna slika ...) in telefonsko posvetovanje s toksikologom v Ljubljani. Glede na simptome zadeva ni nedožna. In nekako ni ravno psihičnega izvora. Kačji ugriz. Zdravnica s tem nima nobenih izkušenj, zdravnik z 20-letnim stažem med čakanjem na rezultate preiskav prosi za dovoljenje in si s telefonom posname ranici, tudi on še ni naletel na kačji ugriz. V Šempetru ni antiviperidnega seruma (1 doza stane okoli dva jurja!). Helikopter!
A helikopterska ekipa je v pripravljenosti samo do 20.00h. Torej zdaj Jaka za vse solde z rešilcem in spremstvom na UKC, kjer ga prevzame toksikolog. Ob neprekinjenem monitoringu življenjskih funkcij ponoči dobi protistrup. Prvo, najbolj kritično noč na srečo prestane dobro.
Zaključek: Ob sreči, da je kačjih ugrizov pri nas malo, imamo hkrati smolo, da je kačjih ugrizov pri nas malo. Povsem realna je namreč možnost, da zdravstveni sistem zaradi pomanjkanja izkušenj s takimi primeri ne reagira pravilno ali da celo dvomi v tak primer in/ali ga ne prepozna. Do našega prihoda v Ljubljano nihče od zdravstvenega osebja, s katerim smo bili v stiku, ni še nikoli videl kačjega ugriza, pa tudi v Ljubljani, kot so povedali, večina s tem nima nobenih izkušenj. Seveda lahko domnevamo drugačen razplet, če bi Jaka ali jaz najino kačo dejansko opazila in bi ugriz lahko takoj nedvomno potrdila. A je nisva. Kar pa ne pomeni, da je ni bilo. Naš plazeči se kapitalec se zelo verjetno še vedno sonči nekje pod Otliškim oknom. Za paniko sicer ni razloga, previdnost pa tudi ni odveč. Z Barbi sva potem – med nočnim povratkom z UKC – na ajdovsko urgenco prenesla sporočilo, da ugriz modrasa ni nujno težava psihičnega izvora in da modras ni namišljeno pravljično bitje. Morda lahko zato morebitne naslednje žrtve zdaj računajo z drugačnim postopkom. A vseeno – vsaj v prvih fazah gre v vsakem primeru računati predvsem nase. Možnost, da bo to treba, niti ni tako zelo zelo zelo zanemarljivo majhna.
Vir: Iztok Tomazin, med.over.net
Foto: Marjan Močivnik, Alen Turkalj
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.