Miha Habjan: Pa na higieno ne pozabimo!

Objavljeno: 24. Marec 2020 - 14:12
Komentarji: 0 komentarjev

Za prihajajočo aprilsko izdajo Planinskega vestnika je gorski vodnik in bivši načelnik komisije za alpinizem Miha Habjan napisal kolumno na temo, ki je v tem obdobju pandemije in širjenje koronavirusa še kako aktualna. Uredniki PV in Miha Habjan so se odločili, da zaradi izredne situacije naredijo predobjavo aprilske kolumne na Facebook profilu Planinski vestnik, za katero smo naredili poobjavo tudi na Friko portalu.

"Kaj lahko v teh razmerah storimo planinci, gorniki, alpinisti, plezalci ter vsi ostali člani široke družine aktivnosti na prostem? Zares nič tako posebnega. Ali pač?"

Te dni se Slovenija kot tudi cel svet sooča s pandemijo okužbe Corona virusa. Preprost organizem, ki ga pravzaprav težko okategoriziramo kot živo bitje, nam je zatresel temelje sodobne družbe. Trenutno, v danih razmerah, (mali) človek ne more storiti več kot to, da brezpogojno upošteva navodila in priporočila stroke, državnega aparata in ostalih referenčnih organizacij. Kdor še lahko hodi v službo ali dela od doma, mora to početi. Preostali pa se moramo doma, striktno v okviru družine, zaposliti kakor vemo in znano. Upam, da po večini s čim pametnim. 

Kakšne bodo posledice pandemije, tudi veliki umi še ne znajo predvideti. Če kratkoročno ne uspemo zajeziti širitve epidemije, če višje pomladanske temperature ne bodo "odnesle" virusa ali če se »hitro« ne iznajde kvalitetno cepivo, bodo lahko posledice zares drastične za trenutni ustroj našega načina življenja. Sedaj je že jasno, da se bo korenito zatreslo  gospodarstvo. Žal se že trese, saj je velik del populacije na prisilnem nedelu. Kaj sledi? So mehkejši in trši scenariji. Upam, da bomo ljudje v tem težkem obdobju znali ohraniti vsaj minimalno stopnjo človečnosti in od vsega odnesli tudi kaj pozitivnega. Morda se zgodi tudi kak premik na bolje pri nas posameznikih in v družbenih procesih. Upam da! A za temeljit razmislek o prihodnosti bo še čas, čeprav je treba pljuniti v roke že danes. Stanje se spreminja, iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Na nek način se pogoji zaostrujejo. Globalno in lokalno. Ne gre več zgolj za golo dejstvo, da se posamezniki obvarujemo okužbe, temveč se radikalno spreminja naš vsakdan. Vse omejitve, eksistencialistična vprašanja,  strah pred neznanim in strah pred negotovo prihodnostjo  zapolnjujejo naše miselne in duševne procese.   

Kaj lahko v teh razmerah storimo planinci, gorniki, alpinisti, plezalci ter vsi ostali člani široke družine aktivnosti na prostem? Zares nič tako posebnega. Ali pač? Držimo se priporočil avtoritet in naredimo absolutno vse, kar je možno, da prispevamo vsak svoj delež k normalnejšemu funkcioniranju naše slovenske družbe v teh kriznih časih. Morda gre bolj za vprašanje, česa kot gorniki ne smemo početi te dni? Kar je bistveno, ne smemo se izpostavljati okužbi z virusom. Zakaj tako, mora biti sedaj že vsem kristalno jasno. Poleg tega se ne smemo po nepotrebnem izpostavljati nesreči, kar pomeni izogibanje aktivnostim v visokogorju ter ostalim rizičnim aktivnostim na prostem. Danes moramo po spominu črpati tiste notranje občutke, ki jih sicer doživljamo npr. po povratku z nepozabne gorniške ture v dolino. Drugače ne gre. Seveda se lahko tako ali drugače gibljemo tudi danes v naravi ali v hribih, ampak po "prilagojenem programu".

Za nas ljubitelje gora so (tudi) gore tiste, kjer se učimo, odraščamo, napajamo, rastemo, izražamo, izpopolnjujemo, notranje bogatimo, itn. Iskreno verjamem, brez pretiravanja in nepotrebnega idealiziranja, da ljubitelji  gora s svojim početjem v gorah ter z energijo, ki jo tam posrkamo, to potem na različne načine širimo v številne pore družbe. Verjamem, da smo zreli in pravi ljubitelji gora nekakšen most med neokrnjeno naravo gora ter ostalo »dolinsko« družbo. Verjamem, da naša simbioza z gorami ima vpliv v družbi, v taki ali drugačni obliki in količini. Brez nepotrebnega poveličevanja, a stik s pristno naravo je za današnjega človeka bolj pomemben, kot si morda v širši družbi to priznamo. Po moje je neokrnjen svet narave eden bistvenih protiuteži zablodam in podivjanosti sodobnega človeka.

Mnogokrat govorimo in razlagamo, kako smo zaradi gora drugačni ljudje. Notranje bogatejši. Menim, da je (in bo) v teh kriznih trenutkih čas, da se posamezniki, ljubitelji gora, spomnimo zakaj hodimo v hribe. Sedaj je čas, da se »tisto več«, ki nas tam gori napaja, manifestira pri vsakem posamezniku, v družini, v službi in povsod, kjer lahko v družbi pustimo svoj pečat. Če ne sedaj, kdaj potem?

V teh kriznih časih se mora vsak posameznik soočiti s svojo lastno integriteto, z osebno notranjo higieno. Se spomniti, kaj so nas tudi gore naučile in to tudi živeti. Ostati trdni, vestni, solidarni, preudarni, modri, visoko (samo)disciplinirani, močni, optimistični in se vsak po najboljših močeh soočati z dnevnimi izzivi. Kljub vsem strahovom se moramo zavestno boriti z lastnimi osebnostnimi šibkostmi ter z lastno nemočjo. V življenju posameznika včasih pride osebna kriza, lahko pa se zgodi kriza celotne družbe, kot jo doživljamo sedaj. Če se trenutna kriza pandemije zavleče in še konkretneje poseže v naše življenje, se bo potrebno soočiti z izzivi, osebnimi in kolektivnimi. Zato sedaj ni časa za slabe misli, še manj za slabe poteze. Ohranjati moramo moralno razsodnost na najvišji stopnji, spoštovati zakone države, uporabljati zdravo pamet, izkazovati čustveno in socialno inteligenco ter gojiti upanje v rešitev iz trenutne zagate. Gore nas učijo, kako se moramo tam zgoraj nenehno prilagajati. Posledično tudi v dolini. Če vsega tega ljubitelji gora v teh kriznih časih ne bomo zmogli, je vse izrečeno o nečem več v gorah le prazno leporečenje.

Morda bo pandemija zatresla sedanji način življenja in se bo treba spremeniti, prilagoditi, tudi kaj žrtvovati. Za določene stvari si po tiho upam, da bo tako. Pot zna bit dolga in težka. A sedaj je treba stisniti, globoko zadihati in kot v gorah, »opraviti vzpon in sestop do konca«. Pa karkoli že to pomeni. Sej veste, dokler nisi čisto v dolini, še ni konec ture!

Pri tem pa nikoli ne pozabiti na higieno, takšno in drugačno.

Markovo, 19.3.2020

Besedilo: Miha Habjan, gorski vodnik
Foto: Aljaž Anderle
Vir: Facebook Planinski Vestnik               

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.