Mnogi se še vedno sprašujemo čemu so namenjeni zasilni bivaki v gorah. Čemu Planinska zveza Slovenije piše častni kodek slovenskih planincev/gornikov, v katerem je dejansko zapisano, čemu so namenjeni bivaki in nekaj besed o obnašanju v bivakih. A te besede, predvsem osnove človeškega bontona, pa kot je videti za nekatere ne veljajo.
Spodaj objavljamo bolg zapis našega bralca, ki je v preteklem tednu doživel sila neprijetno izkušnjo, kakršno si jo nihče od nas ne zasluži in ne želi.
...
V bivak po predbožično meseno naslado?
Tako kot (majhni) otroci verjamejo v božička, (ne)zreli odrasli srednjih let verjamejo v to, da nad 2000 metri greha ni!
Spokojno jutro. Temperature narekujejo kratke rokave. V gozdu se bohoti žvrgolenje ptic… Pravzaprav vse razen nizkega sonca in šelestečega listja na tleh popularnega planinskega izhodišča namiguje na to, da smo sredi pomladi. Težko pričakovanega mraza od nikoder, kaj šele snežnih padavin, ki bi bile koncu decembra več kot primerne in dobrodošle.
Stabilno sončno vreme, dostopnejša planinska izhodišča ter kopne poti vabijo v gore. Kot mnogi sem tudi sam onega dne zajadral v Kamniške Alpe na daljše prečenje. Ob zastavljeni poti po sestopu in pred pričetkom novega napornega dne, sem si bil želel svoje ude raztegniti v prikladnem bivaku Pavla Kemperleta pod Grintovcem.
Ob prečenju in obisku dveh mogočnejših vrhov mi je zastajal dih. Ne le zaradi višine, (zame) hitrega tempa zaradi kratkega dne, temveč predvsem neizmernih lepot.
Tisti trenutek, sam na divjem grebenu v gorah, z razgledi na vse strani do kamor seže oko, sem se počutil nesramno bogatega. Imel sem vse, kar sem potreboval: zdravo kmečko pamet v klenem - pa čeprav kilavo suhem telesu. Dobre čevlje, ki me razen na desni peti niso nikjer žulili. Četrt litra s kovinami obogatene pristne ljubljanske podtalnice. Dovolj oblačil, da me je zeblo samo, ko je zapihal veter ali sem bil prisiljen globlje dihati in upočasniti korak. Sendvič, banano in energijsko ploščico. Imel sem samega sebe, občutek neizmerne svobode in moč. Moč nad svojiimi odločitvami in nad tem, kam in kako hitro me bo odnesel naslednji korak. Ves čas z zavedanjem, da pod menoj figurativno leži cel svet! Godlo se mi je, kot naj bi se v raju (osebno preferiram pekel, ker se več dogaja. Še najbolj všeč mi je ledeno onostranstvo, na primer Aljaska ali Antarktika).
Ko so z vse bolj utrujenimi koraki proti nižjem svetu sanje o neskončnosti izginjale, in sem se pričel dušiti v vseh svojih človeških pomankljivostih, sem naposled zagledal odrešilni bivak.
Fantastično vreme je še vedno trajalo: oprano nebo, vidljivost do lune in nazaj, suh zrak, brez sapice vetra in nič snega, da bi oviral pohajkovanje po Podih. Nadejal sem se skromne, a udobne in varne noči in odličnega spanca v objemu bivaka.
Kako zelo sem se zmotil!
“Ob vpisovanju v knjigo sem sprva pomislil, da se je razlil žmohtni kemik češkega proizvajalca in sem upravniku bivaka želel ob naslednji priliki darovat svinčnik. A na mojo grozo sem že trenutek pozneje spoznal, da slišim cmokanje organov za reprodukcijo, ki so se takrat še v enakomernem ritmu obiskovali.”
Bivaki oziroma zatočišča v gorah so po mojem namenjeni predvsem zavetju ob slabem vremenu, za primer nezgod, počitku na dolgih turah ali kakšnih drugačnih nepredvidenih pripetljajih oziroma zimskim vzponom/spustom, ko je dan kratek. Gotovo vas je veliko, ki imate o tem kako naj bi bivak služil svojemu namenu svoje mnenje, prepričan sem, da nas veliko razmišlja drugače. Pod objavo je polje za komentarje, kjer bom vesel vaših razmišljanj. Prav tako sem dodal še kratko anketo, kjer bom vesel vaših odgovorov.
V bivaku nisem bil sam. V “zgornjih nadstropjih” tega v nebo raslega bivaka sta že bila moški in ženska okrog 40-ih. Ona poročena in z otrokom. On neke sorte gorski tekač velikega močnega srca.
Malo sem prisilno kašljal, se (zelo) na glas obračal. Tudi pocepetal. A pozornosti nisem pritegnil.
Potem se je pričelo...
Kako se je razpletla "žalostna/neprijetna" zgodba si jo v celoti lahko preberete na tej spletni povezavi >>
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.