Friko intervju: Kilian Fischhuber

Objavljeno: 23. Avgust 2014 - 15:22
Komentarji: 0 komentarjev

Avstrijski plezalec, Kilian Fischuber, ima za seboj že dolgo in uspešno kariero, manjka mu le še naslov svetovnega prvaka, ki ga bo poskušal osvojiti v Münchnu. Če mu bo tu uspelo, bo treba počakati še nekaj ur, sam pa sicer na ta nemški kraj nima najboljših spominov.

Intervju je bil opravljen v petek, danes pa je bil že na sporedu polfinalne, v katerem se Kilianu Fischhuberju ni uspelo uvrstiti v finale!

Kilian, čestitke za dobro plezanje, kvalificirali ste se kot prvi, se tu dobro počutite?

Ja, mislim, da sem v formi, ampak kvalifikacije ne bodo v soboto nič pomenile, rezultati se bodo premešali in ne bo se gledalo rezultatov za nazaj, saj sta bili dve različni skupini, tako da bo jutri (intervju je bil narejen v petek, op. a.) najpomembnejši dan.

Že zelo dolgo plezate in v tem času ste veliko dosegli, kaj vas še vedno motivira?

Še nikoli nisem zmagal na svetovnem prvenstvu, tako da je sedaj motivacija zares visoka. Ampak poleg tega je balvansko plezanje res zabaven šport, zanimivi gibi, dobro vzdušje, vsi ostali plezalci ... To je super skupnost in je res zabavno.

Ste imeli v vsem tem času kdaj že vsega dovolj in pustiti plezanje?

Ja, pravzaprav je bil en tak trenutek nekaj let nazaj. Preveč sem treniral in rezultati niso bili tako dobri kot sem pričakoval. Takrat sem imel občutek, da moram zdaj nehati, ampak potem sem si vzel nekaj odmora od plezanja in me je sam šport ponovno motiviral, tako da motivacija sedaj ni vprašanje.

Kako dolgo nameravate ostati v tem športu?

Prav v plezanju nameravam ostati še dolgo časa, v tekmovalnem plezanju, ki je le en del tega športa, pa ne bom več prav dolgo.

Torej v plezanju bi radi ostali dolgo, kaj si želite početi, morda trenirati?

Tekmovanja so le en del, en majhen del plezanja. Želim si plezati v skali, to želim početi v naslednjih letih. Rad bi potoval, videl nova mesta, morda napeljeval smeri ali plezal projekte, tako da v plezanju lahko počnem ogromno stvari. Poleg tega bi bilo morda lepo tudi trenirati in pomagati mladinski ter članski ekipi, ampak ne vem še, bom videl.

Kam bi radi potovali?

Kamorkoli možno. To leto sem bil v Makedoniji, obiskal sem tudi Jordan, Izrael, Indijo, južno Afriko, večino držav v Evropi. Kjerkoli je skala in so možnosti za plezanje, to bi rad videl.

Avstrijci imate zelo veliko dobrih plezalcev – vi, Anna Stohr, Jakob, Schubert, sedaj še Magdalena Röck, prej Angela Eiter, Johanna Ernst... Zakaj mislite da ste v tem športu tako uspešni?

No, trajalo je kar nekaj časa, da smo postali zares dobri, prej so bili le Francozi. Imamo dober sistem, dobro zvezo, ves čad dobivamo nekaj denarja od vlade. Poleg tega imamo veliko talentiranih plezalcev, dobre trenerje in smo dobra skupnost. Vse to se je sedaj združilo in smo zares veseli, da smo v tem trenutku tako uspešni.

Glede na to, da ste Avstrijec, zagotovo najraje tekmujete doma v Innsbrucku, kateri kraj pa vam je najmanj všeč?

Iskreno, če pogledam rezultate, je to München.

Mislite, da lahko na svetovnem prvenstvu prekinete 'urok' slabih uvrstitev?

Ne vem, vprašajte me jutri (v soboto, op. a.). Sem pozitivno naravnan, sem v dobri formi in nisem pod pritiskom. Želim uživati in se zabavati v polfinalu in že če pridem v finale, bom vesel.

Se družite z ostalimi plezalci, ne le z Avstrijci, ko ni tekmovanj?

Dobimo se s tistimi plezalci, kamor potujemo. Torej če gremo v Španijo, se bomo srečali s španskimi plezalci. Lansko leto smo šli v Izrael in smo veliko plezali z njimi. Ko ni tekmovanj in potuješ ter plezaš zunaj, je vedno lepo srečati različne ljudi.

Kakšno je vzdušje v izolacijski coni? Nekateri plezalci, ki tekmujejo v težavnosti in balvanih pravijo, da ste vi, balvanisti, bolj sproščeni.

Tega ne morem potrditi, saj ne tekmujem v težavnosti, ampak mislim, da so tudi oni sproščeni. Pri plezanju je tako, da nimaš pravega nasprotnika. Stojiš pred steno, ki jo moraš preplezati. Ni kot v tenisu, ko nasprotnika gledaš v oči. Vsi vemo, da če smo svojo nalogo odlično odpravili, potem nas ostali ne skrbijo. To ustvari pozitivno ozračje med plezalci in ni prevelike tekmovalnosti med nami.

Torej npr. v finalu – bi raje preplezali vse balvane in bili drugi, tretji ali preplezali le dva in zmagali?

No, na koncu je na tekmovanju vedno cilj dober rezultat. Zato je zmagovanje bolj pomembno kot to, da vse splezaš. Ampak lahko se tudi zabavaš, ko padeš dol, saj tudi tako lahko napreduješ, se kaj naučiš in izboljšaš.

Še za konec ... Če bi morali izbrati najljubšo zmago iz vaše dolge in uspešne kariere, katera bi bila?

(Nekoliko premisli.) Mislim, da letošnja zmaga v Innsbrucku, saj je bilo res tesno, imel sem nekaj sreče, vse je bilo na moji strani, še ostali so delali napake zame (nasmešek). Bil sem res srečen in vesel pred domačim občinstvom.

Mojca Breskvar

Naslovna fotografija: Elias Holzknecht; vir: boulderworldcup-innsbruck.com

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.