Klara Žvokelj in njen projekt Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber nad Jezerskim.
Projekt je bil 2018 zasnovan kot magistrska naloga Klare Žvokelj iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani. Posvečen je 60. Obletnici alpinistične smeri Grintovčev steber, ki se pne v istoimenskem predelu severnega ostenja Grintovca.
Smer so prvi preplezali Jožef Žvokelj, Vinko Grilc in še edini živeči Štefan Lisec v sklopu alpinističnega tabora ob 10. obletnici Kranjskega AO, ki je potekal na Češki koči. Žvokelj na Jezerskem ni pustil le alpinističnih sledi v smislu plezalne smeri, temveč je 'oče' tamkajšnjega organiziranega alpinizma. Zato je obeležje in poklon tej smeri edino smotrno dejanje.
To dejanje je avtorica izvedla v projektu Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber. Temelji na poklonu dediščine alpinizma, ki ga obravnava ne le na športni temveč predvsem na kulturni ravni. Klara Žvokelj je s svojim delom utemeljila alpin-art ter novo spomeniško kiparstvo. Prvo se nanaša na skulpturo, ki jo je postavila na Pastirski skali. Slednja privzema formo možica – stare gorniške markacije, ki le s severne strani izriše skico smeri Grintovčev steber, ki jo je z možem preplezala. S tem je v praktični del prelila teoretično magistrsko raziskavo in sicer podoživetje doživetega v (filozofskem) Diltheyskem in Simmelskem smislu.
Drugo, novo spomeniško kiparstvo, se naša na obeležje v smislu kulturno-gorniškega dogajanja. Povabila je sodobne sooblikovalce gorniške scene, ki niso le klasični alpinisti temveč jadralci, high-linerji, land-artisti in drugi. Zaradi tudi vremenskih burnih razmer, se dogajanja niso udeležili vsi povabljeni. Zgodil pa se je drugi najvišji highline v Sloveniji in sicer nad Dovško škrbino (2314 mnv), osvetlila se je 'prvopristopniška linija' (cca 1000 višinskih metrov), ki je potekala od heliporta pri Češki koči (1541 mnv), kjer je ognjeno palico zavrtel performer Klemen Jakopin, po melišču Zgornjih ravni, po stebru Grintovca in do vrha slednjega (2558 mnv). Osvetlitev je bila do Stebra in nad njim izvedena z 200 parafinskimi baklami ter po stebru, ki so jo s čelnimi lučmi postavili pripadniki GRS Jezersko.
Sočasno so avtorici na Pastirski skali pomagali postaviti skulpturo kolegi (iz AO Tržič, kjer je mlajša alpinistična pripravnica). Land-artist Miha Brinovec pa je zgolj z lovljenjem ravnotežja postavljal kamnite postavitve. Temu je sledil še kulturni program na Češki koči, kjer se je v čast obletnici smeri slišala beseda o kulturni dediščini alpinizma, dopolnjevala pa jo je glasba avtorskih priredb izbranih pesmi iz pesmarice, ki jo je PZS izdala z namenom širjenja alpinistične kulture med mlade. Glasbeniki so bili Nina Pečar (violina), Gregor Mavčič (violina in metalofon) in Vasja Stojanovski (didžeridu).
Vir: Klara žvokelj.
Fotografije: Klara Žvokelj in Primož Šenk.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.