Navodila za gorolazce iz konca 18. stoletja

Objavljeno: 3. Julij 2019 - 10:43
Komentarji: 0 komentarjev

Hacquetova navodila, kako je treba pohode na gore pripraviti in uravnati.

Lani poleti smo ob okroglem jubilju 240 let od prvega dokumentiranega pristopa na Triglav, pisali tudi o tem, da je bil za odkrivanje slovenskih gora, predvsem Triglava in za prvi uspešen vzpon nanj zelo zaslužen Baltazar Hacquet.

hacquet

Hacquet je kot zdravnik v Idriji deloval od leta 1766 do 1773, nato pa v Ljubljani do 1787. Pri pregledu objavljenih zemljevidov v 18. stoletju ne moremo mimo njegovega dela Oryctographia Carniolica oder physikalische Beschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder, ki je v štirih delih izhajal od leta 1778 do 1789. V tem obsežnem delu je objavil zemljevid Krainska Deschela in prvo slikovno upodobitev Triglava; Hacquet je namreč v tprvem delu omenjene knjige prikazal bakrorez najvišje gore na Kranjskem, ki jo imenuje Veliki Terglau in naj bi bila po njegovih meritvah visoka 1549 pariških sežnjev (3018,7 metrov).

V času priprave na izdajo Oryctographie je Hacquet poskušal leta 1777 kot prvi dokumentirano doseči vrh Triglava, a mu je uspel le vzpon prek planine Konjščice in Velega polja na Mali Triglav, omenjena pot pa je dobila ime Bohinjski pristop.

O tej turi je poročal: »Plezal sem po skalah navzgor. Spočetka nisem kaki dve uri naletel na nobeno večjo oviro v zajedi skalovja, ker je ležalo veliko drobirja in snega. Ko pa sem to imel za seboj, sem spoznal, da so moji ljudje govorili resnico, ko so trdili, da jih je le malo prišlo gor ali pa nobeden, vsaj nihče od rastlinoslovcev ne, zakaj našel sem rastline, ki jih ni bil opazil niti Scopoli niti kdo drug in jih bom ob priložnosti opisal. Kar zadeva vrste kamnin, sem ugotovil apnenec in železnato glino […] Naslednjega dne sem hotel s svojimi spremljevalci naskočiti goro še iz druge strani, a vreme tega ni dopuščalo. Zadovoljil sem se torej s preučevanjem gorskih sestavin. Vendar upam, da bom drugikrat prišel nanjo, ko bom dobil De Lucov barometer, da bom izmeril višino.«

 

triglav 1784 hacquet

Zraven poglavitnih podatkov o prvih poskusih pristopa na vrh Triglava in prvih uspešnih vzponih nanj, je za lažje razumevanje pohodov v gore v tistem času zelo pomembno še eno njegovo delo oziroma njegov dodatek – Hacquet je zapustil tudi prva navodila za obiskovalce gorskega sveta. Kot celoto si jih lahko v treh delih preberete v Planinskem vestniku (leto 1931, št. 3, 4, 5), nekaj utrinkov podajamo spodaj.

»Hribolazec mora biti v vsakem slučaju pogumen in ne sme imeti strahu pred še tako globokimi in strmimi prepadi. Takozvana vrtoglavica nastane iz strahu; da se je človek oprosti, preden gre na visoke gore, je dobro, zahajati na visoke stolpe in stopnjema plezati deloma po prostih ogredjih, deloma po strehah itd., s čimer se lahko navadiš, da hodiš po hribih brez strahu. Hribolazec se mora odreči vsem ne neobhodnim potrebščinam kakor tobaku, vinu, toplim pijačam, mehki postelji itd., tudi naj bo če le mogoče neoženjen, ker bo imel tako več poguma. Zakaj, če ima svojo ženo rad, kakor to zakonski stan zahteva, utrpi pri ločitvi dosti svojega poguma; razume se, da mora biti mlad in samo v teh letih, ne pa v starosti, mora prirodoslovec svoja potovanja opravljati. Seveda ni pravila brez izjeme…/…/… oženjeni si manj upa, ker se kot oče nedoraslih otrok ne mara in ne more rad spuščati v nevarnost.«

Zelo zanimiva je tudi njegova ocena najbolj primerne telesne rasti in vida in nasploh telesa: »Hribolaščeva postava mora biti lepo zrastla in brez telesnih hib. Najprimernejša visokost je 5 do 5 1/2 čevljev (150—165 cm). Večji ljudje za to niso pripravni, in sicer iz sledečih razlogov: Prevelik človek ima le poredkoma močnejše mišice nego majhen, čokat, torej tudi nima več moči, a mora vendar radi visokosti svojega telesa več nositi, nego zadnji; dalje: čim višje : je telo, tem prej izgubi ravnotežje in tem češče je v nevarnosti, da se prekopicne; in čim daljše so njegove kosti, tem lažje se zlomijo…/…/… Vid mora biti dober in dalekosežen, kajti kratkovidnik je vsak hip v nevarnosti, dja se poškoduje ali si celo zlomi vrat. Pljuča morajo biti brez vsake hibe, noge močne in vztrajne. Vztrajne noge si pridobimo v mladosti z obilno hojo, z večkratnimi mrzlimi kopelimi pa zlasti močne noge. Nič ni bolj škodljivega za noge kakor topla voda, ker se ne sme debela zgornja koža na podplatih nikoli odstranjevati; zato je dobro nositi vedno škornje, ki jo povzročajo.«

Več o odkrivanju Triglava konec 18. stoletja si lahko preberete v članku Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th (v angleščini) na tej povezavi, ki je bil vir za zgornje pisanje.

Peter Mikša

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.