Zapustil nas je Ljubo Juvan (1936-2016)

Objavljeno: 21. Oktober 2016 - 15:43
Komentarji: 0 komentarjev

V sredo, 19. oktobra, je umrl Ludvik (Ljubo) Juvan, eden najvidnejših alpinistov svoje dobe, gorski reševalec in gorski vodnik.

Leta 1936 (15. maj) rojeni ljubljanski alpinist (član v AO Matica) je bil v drugi polovici petdesetih in v šestdesetih letih ključna figura slovenskega alpinizma po številu vzponov, zlasti pa prvenstvenih smeri.

Kar nekaj njegovih smeri je svojo priljubljenost ohranilo do danes, druge pa današnji, bolj radovedni alpinisti spet odkrivajo (npr. smeri Pahljača, Golob-Juvan in še kakšna druga smer v Mojstrovkah.). Skoraj v vsaki pomembnejši steni Julijcev najdemo iz tega obdobja njegovo smer, a tudi Kamniških Alp ni puščal ob strani. Tam je npr. prvi preplezal razvpito Glavo Planjave, v Julijskih Alpah pa so njegove najbolj znane Dularjeva zajeda v Jalovcu, Zahodna zajeda in Ljubljanska v Triglavu, smer Hudeček - Juvan v Travniku in seveda Juvan – Šteblaj v Široki peči, Sekločeva v Debeli peči, nove smeri pa je potegnil tudi na primorski strani Julijcev, npr. v Planji.

Ni naključje, da je Juvan že takrat slovel kot velik poznavalec naših sten in velika avtoriteta. Bil je nedvomno eden najbolj plodovitih plezalcev in ga lahko posadimo na stol ob bok Frančku Knezu. Juvan je namreč veliko plezal tudi pozimi in opravil nekaj zanimivih
zimskih prvenstvenih vzponov, kot je na primer Velika grapa v Bovškem Gamsovcu, ki je bila ob svojem nastanku (1962) ena najbolj strmih snežno-lednih smeri pri nas. Plezal je tudi v Alpah in se udeležil prvih dveh odprav v Kavkaz, kjer je opravil tretjo ponovitev takrat po težavnosti in nevarnosti razvpitega Križa Užbe. To je bila verjetno tudi vstopnica za odpravo v Himalajo, kjer sta na odpravi na Kangbačen z Metodom Humarjem kot prva sploh pristopila na Koto 7535, kot se je takrat suhoparno še imenoval Jalung Ri. To je bil več kot dvajset let tudi najvišji vrh, na katerega so Slovenci opravili prvi vzpon.

Zaradi težje poškodbe, ki je sicer ni dobil pri plezanju, se je njegova plezalna pot žal že leta 1967 prekmalu končala.

Juvana sva z Urbanom Golobom v leta 2013 izdani knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma uvrstila tudi med takoimenovane "stebre" slovenskega alpinizma.

Prvenstvene
Kamniško-Savinjske Alpe
Planjava, Glava (VI+/VI): Marko Dular in Ljubo Juvan 8. avgusta 1956 (PV 1957/01/005)
Planjava ‒ SZ stena, Direktna smer (IV+/IV): Marko Dular in Ljubo Juvan 9. avgusta 1956 (PV 1957/01/005)
Rzenik, Osrednji steber (V‒VI, 600 m): Marko Dular in Ljubo Juvan 2. in 3. septembra 1956 (PV 1956/02/...)
Križ, severna stena:  Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962 (PV 1962/09/423 reg.)

Julijske Alpe

Planica
Velika Mojstrovka, Črni kot (V+/IV+, 450 m): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 2. avgusta 1959 (PV 1962//096)
Zadnja Mojstrovka, Golob-Juvan (VI, V/IV, 600 m) Lojze Golob in Ljubo Juvan 4. septembra 1959 (PV 1960//220)
Zadnja Mojstrovka, Pahljača (V/IV, 600 m): Ljubo Juvan in Ante Mahkota 10. septembra 1966 (PV 1967//326, reg.)
Travnik, Hudeček-Juvan (VI, V/IV, 850 m): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 3. septembra 1961 (PV 1962//144)
Šite, Leva smer (VI/V, 550 m): Ljubo Juvan in Milan Valant sp. del 1. oktobra 1961, Ljubo Juvan in Rado Čepič pa zg. del 24. maja 1964 (PV 1964//577)
Šite, Varianta Leve (IV/II): Ljubo Juvan 22. septembra 1963 (PV 119164//577)
Jalovec, Dularjeva zajeda (VI, 300 m): Lojze Golob in Ljubo Juvan 10. in 11. septembra 1959
Jalovec, Direktna smer (V/IV, 300 m ): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 9. avgusta 1959 (PV 1962//096, reg. 1960//280)
Srednja Ponca, Smrtnica (IV/II, 400 m): Ljubo Juvan in Boris Krivic 25. septembra 1966 (PV 1967//327, reg.)
Srednja Ponca, Vzhodni steber (III/II, 400 m): Ljubo Juvan, Lojze Golob, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj oktobra 1963
Kotova špica, Juvan-Šteblaj: Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 15. julija 1963 (PV 1962//577)

Krnica
Kriški rob, Juvan-Šteblaj (V/IV, 300 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 12. avgusta 1962 (PV 1963//250)
Rakova špica, Rdeča zajeda (V, 600 m): Ljubo Juvan in Ante Mahkota 4. in 5. julija 1959 (PV 1962//144)
Grapa med Škrlatico in Rakovo špico (sp. VVI, zg. III, 500 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 7. julija 1963 (PV 1963//463)
Široka peč, Juvan-Šteblaj (VI/V, 600 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 28. in 29. avgusta 1960 (PV 1962//432)

Vrata
Križ, Zimska smer (ocena odvisna od razmer, 180 m): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962
Stenar, Ancelj-Juvan (IV/II, 600 m): Jože Ancelj in Ljubo Juvan 24. novembra 1963
Bovški Gamsovec, Velika grapa (ocena odvisna od razmer): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 21. januarja 1962
Stena, Ljubljanska (VVI, 700 m): sp. del Nadja Fajdiga, Ljubo Juvan, Ante Mahkota in Tone Sazonov 2. in 3. julija 1961, zg. del pa Ljubo Juvan in Tone Sazonov 30. in 31. julija 1961 (PV 1962//192)
 
Kot
Luknja peč S stena, Juvan-Šteblaj (IV+/IV, 400 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 30. junija 1963 (PV 1963//463)
 
Krma
Mali Draški vrh, Desna smer (VI/IV, zg. del II, 400 m): Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj 1. julija 1962 (PV 1963//413)
Debela peč  S stena, Sekločeva smer (VI-/IV, 300 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 23. junija 1963
 
Trenta
Planja, Centralni steber (V, 500 m): Ljubo Juvan, Janez Rupar in Lojze Šteblaj 16. in 17. septembra 1961 (PV 1962//336)
Planja, Vstopna varianta v Centralnem stebru (VI/IV+, 590 m): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 29. in 30. avgusta 1964
 
Pomembnejše ponovitve
Julijske Alpe
Jalovec, Direktna smer (V, 200 m): 1. zP: Ljubo Juvan, Nadja Fajdiga in Ante Mahkota 26. januarja 1964
Travnik, Zajeda (VI, 700 m): 2. P: Ljubo Juvan in Franci Savenc julija 1960 (PV 1960/11/557, reg.)
Rigljica, Mariborska smer: 1. zP: Ljubo Juvan in Marku Butinar, 20. in 21. januarja 1957 (PV 1957//632)
Odprave

Durmitor 1956
Jeseniška odprava. Z Markom Butinarjem sta v drugi polovici julija preplezala štiri prvenstvene: 17. Bobotov kuk, Z stena (IIIIV, 250 m), 18. Prutaš, S stena (V/IV, 150 m); 19. Bezimeni vrh (III, 200 m) in 21. Šljeme, Direktna (V, 200 m)

Kavkaz

1963: 1. JAOK, vodja Miha Potočnik; bil na obeh vrhovih Elbrusa
1964: 2. JAOK, vodja France Srakar
Ljubo Juvan, Vanč Potrč, Pavle Šimenc in Tone Škarja 22.26. julija 1964 opravili 3. P smeri Križ Užbe (5B)
 
Himalaja
1965; 2. JAHO, vodja Jože Govekar
Metod Humar in Ljubo Juvan sta 7. oktobra v spremstvu dveh Šerp opravila prvi vzpon na K 7535, sedaj Jalung Ri, najvišji vrh,na katerega je prvi stopil Slovenec.
(seznam smeri pripravil Franci Savenc, gore-ljudje.net)

Fotografije: Tone Škarja.

 

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.