Aleš Kunaver - »bara sab«

Objavljeno: 23. Junij 2020 - 09:41
Komentarji: 0 komentarjev

Aleš Kunaver (1935-1984) velja za glavnega tvorca slovenskega himalajskega alpinističnega uspeha.

Aleš Kunaver je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Prvič je bil v Himalaji leta 1960, kot član JAHO 1, v okviru katere je opravil prvi pristop na Trisul 3 in Trisul 2.

Od leta 1968 do leta 1984 je bil vodja odprave v Hindukuš (1968), JAHO III na Anapurno 2 (1969), v okviru te odprave se je povzpel na Anapurno 4 (7525 m), vodja JAHO IV in JAHO VI na Makalu, ki je na Makaluju dokončala prvenstveno smer prek J stene, vodja odprave v južno steno Lhotseja (1981, dosegli 8000 m), 1984: vodja hrvaško-slovenske odprave Manaslu '84.

Znan je njegov rek, da smo Slovenci morali biti hitrejši od vlaka, da smo ujeli alpinistično dogajanje v Himalaji in že v dobi 15 let od prve jugoslovanske himalajske alpinistične odprave z novo smerjo v južni steni Makaluja začrtali nove svetovne alpinistične smernice.

Aleš Kunaver (levo) in Tone Jeglič (desno) preskušata dve radiooddajni postaji pa potrebe prve jugoslovanske himalajske odprave na Trisul leta 1960, med njima radijski strokovnjak za zveze.

Aleš Kunaver na vrhu Anapurne IV leta 1969.

Po poklicu je bil strojnik, vrhunski alpinist, gorski reševalec, konstruktor alpinistične opreme, predavatelj v petih jezikih, avtor številnih člankov in soavtor knjig z alpinistično vsebino, prvi jugoslovanski himalajski filmski snemalec, dolgoletni načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, pri Planinarskem savezu Jugoslavije, predstavnik Jugoslavije pri Mednarodni zvezi alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) in kandidat za predsednika Komisije za alpinizem pri tej mednarodni ustanovi, vodja šestih jugoslovanskih himalajskih odprav in predvsem zaslužen za vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh, se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani. Rodil se je materi Henrijeti in očetu Pavlu Kunaverju, drenovcu, jamarju, starosti slovenskih tabornikov in zvezdoslovcev.

Preplezal je več prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah, med drugim Sfingo in prvi pozimi Čopov steber v Triglavu. Opravil je prvo zimsko prečenje Kamniško-Savinskih Alp ter med drugim tudi prvo zimsko ponovitev Dolge Nemške smeri v Triglavu.

Aleš Kunaver in Ante Mahkota na grebenu med prvim zimskim prečenjem Kamniško-Savinjskih Alp od Kočne do Ojstrice leta 1959.

Prijatelji alpinisti so Aleša Kunaverja imenovali "bara sab", kar v jeziku nepalskih domačinov pomeni vodja. S šestih odprav je vedno vse člane varno pripeljal domov. Njegov spomin so njegovi prijatelji in njihovi mlajši vrstniki počastili s spominskimi smermi v domačih gorah in v Himalaji:

  • Kunaverjeva smer v Malem Mangartu, 1986 (Filip Bence – Peter Podgornik)
  • Kunaverjeva smer v zahodni steni Trisula, 1987 (Slavko Frantar, Janez Kastelec, Vlasta Kunaver (Aleševa hči), Sandi Marinčič, Lado Vidmar)
  • Slovenska smer v južni steni Lhotseja, posvečena Alešu Kunaverju, 1990 (Tomo Česen)

Leta 1979 je ustanovil šolo za gorske vodnike v Manangu v Nepalu. Konstruiral in izpopolnjeval je alpinistično opremo. Je soavtor knjig Makalu in Na vrh sveta ter avtor dokumentarnega filma Vzpon na Trisul.

Z ženo Dušico Kunaver, rojeno Zlobec, si je ustvaril družino, v kateri so se rodili otroci: Vlasta, Brigita in Primož.

Umrl je v helikopterski nesreči 2. novembra 1984. Na kraju nesreče so umrli Kunaver, nemški publicist Toni Hiebeler in njegova žena Erika, pilot helikopterja Gorazd Šturm pa je umrl po prevozu v jeseniško bolnišnico. Helikopter je poletel za potrebe Hiebelerja, ki je pisal knjigo Alpe z zraka.

Vir in fotografije: Mikša Peter, Urban Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma.

 

Leta 1979 je na pobuda Aleša Kunaverja v Manangu pod Anapurnami ustanovljena Nepalska šola za gorske vodnike.

 

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.