Prva jugoslovanska ženska alpinistična odprava

Objavljeno: 13. Julij 2017 - 15:29
Komentarji: 0 komentarjev

Prva ženska (jugoslovanska) alpinistična odprava leta 1982.

O izjemno močnem slovenskem alpinizmu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo že veliko pisali, tokrat pa pišemo o našem ženskem alpinizmu in to ne zgolj zaradi vljudnosti. Dejstvo je, da so bile naše alpinistke takrat močne ne le samo kot posameznice ampak tudi kot ekipa. Želja, da bi organizirali žensko alpinistično odpravo je postajala vse bolj realna. 

Prva ženska (jugoslovanska) alpinistična odprava je odšla na pot v Pamir 13. julija leta 1982 .

Članic je bilo osem:
Lidija Honzak, 26 let (AO Matica),
Irena Komprej, 21 let (AS Prevalje),
Irena Markuš, 24 let (AO Kamnik),
Ana Mažar, 29 let (AO Mosor - Split),
Lidija Painkiher, 27 let (Akademski AO),
Marjana Šah, 24 let (AO Celje),
Marija Štremfelj, 25 let (AO Kranj),
Marija Frantar, 26 let (AO Rašica).

pamir 1982 friko.si

Ekipa "Pik Komunizma": z leve spredaj Lidija Painkiher, Marija Štremfelj, Ana Mažar; stojijo z leve Mariča Frantar, Irena Komprej, Irena Markuš, Lidija Honzak.

Mariča Frantar je kot vodja odprave takole zapisala v Alpinistične razglede: "Mislim, da je uspeh v tem, da ima sedaj tudi Jugoslavija žensko alpinistično ekipo, ki se lahko sama odpravi v najvišje predele sveta. Koliko držav ima to? Malo. Vendar pa to ni odvisno le od tehnične zmožnosti posameznic, čeprav je tudi to eden od bistvenih elementov. Vendar posameznica ni ekipa. Uspeh je v tem, da se je pri nas po raznih krajih in odsekih raztresenim posameznicam uspelo združiti v tako ekipo. Sedaj je treba paziti, da ta ekipa ne razpade, čeprav se bodo posameznice menjavale. Tako bo naš slovenski in jugoslovanski ženski alpinizem sčasoma temu uspehu lahko pridružil še nove, višje vrhove in težavnejše smeri."

Na Pik Komunizma (7495 m) so se povzpele po severni steni in preplezale Borodkinov steber, ki sega do višine 6200 metrov. Sledil je 300-metrski spust na plato, vzpon na predvrh Pik Dušanbe in vzpon na sam vrh. Po petih dneh vzpona je na vrhu stalo sedem udeleženk, ki so s tem vzponom dosegle tudi jugoslovanski ženski višinski rekord.

Naša dekleta so kod odprava odšle na pot še enkrat in sicer na Južno Anapurno. To je bilo leta 1986, ko so poskušale z vzponom po jugozahodnem grebenu, a vrha niso dosegle. Čeprav je iz tega nabora naših alpinistk izšlo nekaj močnih in nadarjenih himalajk, kot je bila poleg Frantarjeve in Štremfljeve še Vlasta Kunaver, ki je leta 1987 skupaj s Sandijem Marinčičem dosegla vrh Trisula 1 (7120 m) in z njega poletela z jadralnim padalom, pa se nikoli več niso organizirale v kakšen večji skupni projekt v najvišjih gorah sveta. Delovale ali bolje rečeno delovali sta bolj vsaka zase, vsaj kar se tiče himalajskih odprav.

Fotografije: Lidija Honzak. Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.