Ko petica šteje le še v šoli

Objavljeno: 13. November 2013 - 08:30
Komentarji: 0 komentarjev

Pri svojem zadnjem prispevku sem omenila nekaj plezalnih fenomenov med odraslimi plezalci, a tisto, kar precej bolj zanima starše mladih plezalcev, so predvsem mladi plezalni upi.

Tisti talenti, ki podirajo rekorde in slej kot prej povzročijo, da so tudi pri naših najmlajših petice dovolj le še v šoli – pri plezanju pa se pričnejo hitro (ali celo prehitro) posvečati višjim ocenam.

Brooke Raboutou, Ashima Shiraishi, Cameron Hoerst in še nekaj drugih mladih plezalcev dokazuje, da je možno z dobrimi geni, s plezanjem kot družinskim športom ter s trdim treningom plezati osmice že pri desetih letih, oziroma pri enajstih uspešno lesti smeri z oceno 8c. Kaj pa to pomeni za naše otroke? Naj jih spodbujamo, da skušajo slediti tako posebnim dosežkom? Bodo v življenju kaj zamudili, če bodo osmico prvič splezali »šele« pri šestnajstih?

Morda moramo najprej pomisliti na to, kdo se pravzaprav bolj poglablja v ocene smeri – starši ali otroci?

Res je. Starši, ki se na plezanje ne spoznamo kaj prida, si kot dokaz otrokovega napredka pri plezanju pogosto izberemo najlažjo pot – in to lahko predstavlja ali težavnost preplezanih smeri, ali pa dosežki na tekmovanjih. Vendar pa sta lahko oba načina varljiva, če ne celo škodljiva.

Pred kratkim sem govorila z mamico, ki se mi je pohvalila, da njena hči zleze že tudi kakšno sedmico, pa čeprav ima šele osem let. Najprej se mi je povesil nos – moja hči tega še ne zmore. Nato sem njeno hči opazovala na nekaj tekmah in opazila, da pleza brez tistega žara, ki sem ga navajena pri svoji. Videla sem, da ravno tako pleza z napakami, in da jo te spravljajo v obup, ki se končuje s solzami. In pomislila sem na to, da je mamina hvala lahko dejansko za otroka velika obremenitev, ki mu jemlje veselje do plezanja.

Pri nas se z ocenami ne obremenjujemo, da tudi zmage v kakovostno šibkejši ligi ne pomenijo kaj dosti, ko se srečaš s tekmovalci na nivoju državnega prvenstva ali mednarodnih tekem, pa smo tudi že spoznali – in solze skušamo čim hitreje pozabiti. Sicer vem, kaj Liza trenutno lahko zleze, a temu ne posvečamo posebne pozornosti. Raje se držimo modrega mnenja našega trenerja, ki otrokom ob vsakem vprašanju o tem, kakšno oceno ima smer, odgovori, da to sploh ni pomembno – pomembno je, kako jo plezaš. Tako se otroci novih smeri niti ne ustrašijo, niti jih ne jemljejo zlahka, temveč se vedno trudijo plezati kar najbolje – in to je tisto, kar prinaša napredek, pa čeprav ga starši ne moremo izmeriti s pomočjo številk. Učenje in treniranje plezanja prinašata dosežke namreč le, če premagamo sami sebe, ne pa ocene ali vrstnikov.

Kaj naj si torej mislimo o malih plezalnih genijih, ki podirajo osmico za osmico? Predvsem to, da svojih otrok z njimi nikakor ne smemo primerjati. In ne, nič ni narobe, če bo prva osmica padla pri šestnajstih, če otrokov vrstnik prepleza težjo smer, če se kdaj ne izide za stopničke. Zapomniti si je treba, da gre vendarle za otroke – in da je treba z njimi delati dolgoročno, ne pa iskati hitrih rezultatov. Petica ali šestica danes lahko pomenita osmico čez pet let – prav tako kot lahko 8c pri enajstih (torej v predpubertetnem času, ko naj bi bil hiter plezalni napredek najbolj enostaven,) pripelje do tega, da mladi plezalec v »najboljših letih« zaradi naveličanosti, iztrošenosti ali poškodb ne bo več kos tistim, ki jih je pred najstniškim obdobjem na veliko prekašal.

Petice, šestice, sedmice, osmice – sploh ni pomembno. Veliko pomembneje se je ukvarjati s tem, da se imajo otroci pri plezanju »kul«, osvajajo tehniko in se sčasoma naučijo prenesti tudi slab rezultat. In njihovi starši tudi!

Pripravila: Uršula Novak

Avtorski članek. Vsebina pripravljena za potrebe portala Friko.si. Poobjava v celoti brez soglasja uredništva ni dovoljena! Kontakt:info@friko.si

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.