Kolumna: Reinhold Messner

Objavljeno: 14. Julij 2012 - 09:10
Komentarji: 0 komentarjev

Messnerjeva plošča

Pri vsaki človekovi dejavnosti se vedno najdejo ljudje, ki izstopajo. Nekateri le po spretnosti, razultatih, kakšni med njimi pa tudi po razmišljanju. Ti navadno – lahko so razumljeni ali pa ne – kažejo pot razvoja pri svojem početju in za sabo vlečejo velik voz vseh ostalih, ki te dejavnosti prakticirajo. Najboljši med sledilci lahko kmalu postanejo konkurenca tem ''vlečnim konjem'', ki so tudi sicer brez izjeme velike osebnosti, pa če so znani ali ne. Včasih pa se zgodi, da je nekdo - morda zgolj po posameznih dosežkih – tako zelo pred ostalimi, da se mu drugi ne morejo približat še dolgo časa. Tudi pri plezanju je tako.

Če spet posežemo v plezalno zgodovino, vidimo, da so bili takšni veliki plezalci oz alpinisti v mednarodnem merilu npr. Cassin, Bonatti, Messner in še kdo. Čeprav mi je osebno od teh naštetih najbolj simpatičen Valter Bonatti, pa bom na tem mestu napisal nekaj o Reinholdu Messnerju.

Messner je brez dvoma še vedno najbolj znan alpinist na svetu. O razlogih (tudi socioloških) za to mogoče kdaj drugič, dejstvo pa je, da Messnerja tako rekoč vsi enačijo s Himalajo in plezanjem na osemtisočake. Kot je stvar alpinističnega inventarja, da vemo, da je vseh glavnih vrhov nad 8000 metrov štirinajst, tudi vsak alpinist (pa še kdo drug tudi) ve, da se je prav Messner prvi povzel na vse izmed njih. Prav toliko ljudi se verjetno spomni, da se je Messner (skupaj s Petrom Habelerjem) prvi povzpel na Everest brez uporabe dodatnega kisika, morda malo manj ljudjem pa je znano, da je prav Messnerju šinila v glavo zamisel, da bi se na najvišje gore sveta lahko vzpenjali enostavneje in bolj športno, tako kot v Alpah. In 1975 – ko sta se Messner in isti Habeler na takšen način povzpela na osemtisočak Gašerbrum 1 - je tako nastal ''alpski način'', o katerem veliko govorimo še danes. Vse to so brez dvoma veliki dosežki, ki so odprli razmišljanja generacijam alpinistov in plezalev ter pokazale smeri razvoja naše dejavnosti. Toda če pogledamo z druge plati, so se hitro našli tudi ljudje, ki so bili sposobni Messnerjeve ideje udejanjati še sami in so s tem postali njegovi resni konkurenti. Vzemimo za primer npr. pokojnega Jerzyja Kukuczko, ki je samo leto za Messnerjem dokončal zbirko vseh osemtisočakov, na kar nekaj izmed njih pa se je povzpel na kvalitetnejši ali pa zahtevnejši način (več novih smeri, več vzponov na alpski način in vzponi pozimi), predvsem pa je za ta »veliki slam« porabil precej manj časa kot južnotirolski alpinist.

V poplavi Messnerjevih himalajskih dosežkov pa so se kar izgubili njegovi več kot odlični vzponi v alpskih stenah, med katerimi je opravil veliko solovzponov. Prvi solo vzpon čez steno Les Droites in prvenstveno soliranje v Marmoladi sta samo dva izmed takšnih. Po mojem mnenju pa se največji Messnerjev dosežek skriva nekje drugje v Dolomitih. V steni gore, ki jo nemško govoreči domačini imenujejo Heiligerkreuzkofel. V njegovi steni sta brata Reinhold in Guenther Messner leta 1968 opravila prvenstveni vzpon Pillastro di mezzo, ki je dolgo časa buril domišljijo najboljših dolomitskih plezalcev. Dolgo časa? Ja, ampak ne nekaj let, temveč nekaj desetletij.

Tistega poletnega dne na koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja sta brata Messner priplezala do ključnega raztežaja, ki je padel na Reinholda. Po težki poči se je prosto povzpel do ozke poličke pod gladko ploščo, kjer je lahko zabil dober klin. Iskal je prehode levo in desno po plošči, a jih ni takoj našel. A se ni obrnil. Menda je slabo uro poskušal s prvimi prijemi v tisti gladki skali in se vsakič znova vrnil nazaj na polico, preden se je le odločil in »zarinil« v gladko ploščo, za katero ni vedel, koliko je visoka, če je sploh preplezljiva in kaj se skriva nad njo. Po štirih metrih skrajno težkega plezanja brez možnosti namestitve varovanja je končno prišel do malo boljših oprimkov in malo višje opremil varovališče.

A s tem se je zgodba o tej smeri šele začela. Čeprav so se v njo zaganjali najboljši, je nihče ni mogel ponoviti. Končno je po desetih letih pod ploščo prišel tudi Heinz Mariacher (med drugim avtor moderne mega klasike Moderni časi v Marmoladi, ki je v tistem času plezal tudi smeri desete stopnje), a tudi on se na kraju samem ni čutil dovolj sposobnega za Messnerjevo ploščo. Našel pa je precej lažji obvoz po desni strani, a je že tega ocenil s VII. Koliko je potem težak original? Nikoli ni bilo vprašanja ali sta brata Messner stvar splezala ali ne. Zgoraj so bili klini, ki sta jih pustila in dvom je odpadel. Ampak kako priti čez to ploščo? Potem so plezalci večinoma najprej splezali Mariacherjevo varianto, se spustili navzdol in Mesnerjevo ploščo preplezali z varovanjem od zgoraj. Takrat se je govorilo je o oceni VII+ ali VIII-. Mariacher se je spet vrnil in po izdatnem študiju tistih nekaj metrov je splezal tisto ploščo tudi v vodstvu. Toda takšnih ponovitev je bilo do danes zelo malo. Skoraj ponavljalci vsi so izbrali Mariacherjev obvoz. Pred dvema letoma pa se je Italijanski plezalec Nicola Tondini (poglejte si njegovo kilometrino težkih dolomitskih smeri) le odločil, da smer še enkrat prepleza (pred skoraj dvajsetimi leti je splezal Mariacherjev obvoz), tokrat z originalnimi štirimi metri plošče. Poskrbel je še za filmskega snemalca in plezalsko bistvo Messnerjeve plošče je danes precej bolj jasno. A tudi Tondini je ni zmogel na Messnerjev način – najprej si jo je naštudiral z varovanjem od zgoraj. Čeprav je bila v prvenstvenem vzponu preplezana na pogled, smer še nima ponovitve na takšen način kljub temu, da imamo danes moderne plezalnike ter magnezijo, Messner pa je imel na voljo za svoj prvenstveni sajt samo usnjene in ne prav lahke gojzerje. Torej - dvainštirideset let po Messnerjevem vzponu je Tondini to ploščo ocenil za pošteno 7a oziroma VIII.

Nicola Tondini leta 2010 v Mesnerjevi plošči:

 

Placca Messner from Mountain View on Vimeo.

 

Reinhold Messner je bil vodilni himalajski plezalec, ki je bil nekaj let pred ostalimi, po svojih idejah in drznosti še za kakšno več. Toda že samo ta vzpon v Heilegerkreuzkoflu daje misliti, da je bil Messner - vsaj kar se tega vzpona tiče - pri skalnem plezanju pred drugimi za vsaj 40 let in še kakšno zraven...  

Urban Golob

Naslovna fotografija: Reinhold Messner. Vir: ims.b

Kategorija: 
Oznake: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.