Opremimo slovenska plezališča - Pogovor s Štefanom Wrabrom

Objavljeno: 5. December 2018 - 23:02
Komentarji: 0 komentarjev

Jurij Ravnik se je pogovarjal s Štefanom Wrabrom, koordinatorjem sklada Projekta OSP o katerem smo že večkrat pisali. V intervjuju sta spregovorila o novi ureditvi opremljanja plezalnih smeri in vzdrževanju plezališč pri nas. Štefan je plezalec že dvajset let, štirinajst let inštruktor, deset let vodja Plezalnega kluba Stena. Poleg vsega tega že vrsto let zasebno in profesionalno spremlja razmah športnega plezanja in vedno večji naval plezalcev v naravnih plezališčih. In ker zgolj nemo opazovanje ni dovolj, se je aktivno vključil v reševanje problematike naravnih plezališč. Z ustanovitvijo Sklada plezališč in Projekta OSP je postal eden vidnejših in najbolj angažiranih plezalcev iz mlajše športnoplezalno usmerjene generacije.

Prosim, predstavi nam Sklad slovenskih plezališč. Kako je nastal in kakšno je njegovo poslanstvo?
Ideja o skladu, ki bi zbiral prispevke za plezališča, je menda že stara. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so se o tem že pogovarjali, a se ni našel nihče, ki bi bil zadevo pripravljen spraviti v življenje. Nanjo sem naletel leta 2015, ko je Tomo Česen na dnevni red zbora načelnikov Komisije za športno plezanje (KŠP) dodal točko "sklad plezališč", idejo o telesu, ki bi skrbelo za plezališča in zbiralo sredstva za obnovo smeri. Dodal jo je kot pobudo, da bi se našel kdo, ki bi se tega lotil. Zadnja leta se namreč pojavlja upad prostovoljnega dela opremljevalcev smeri, računati pa je treba tudi z morebitnim izpadom sredstev Fundacije za šport (FŠO). Ker izhajam iz generacije družbenih omrežij, se mi je zdela ideja množičnega financiranja plezališč popolnoma izvedljiva, zato sem brez pomislekov sprejel izziv in se lotil načrtovanja projekta. Na začetku so bile tudi ideje o obveznih prispevkih pri članarini PZS, a smo to pot za zdaj opustili. Bil sem za rešitev na bazi prostovoljnih prispevkov in odgovornega ravnanja vseh plezalcev, ne le članov PZS.

Menimo, da je problematika plezališč prerasla okvire komisij in dosedanjega klubskega prostovoljstva. Gre za veliko odgovornost in glede na vedno večji naval plezalcev v plezališča dosedanji sistem ne zadostuje.

Kaj pa je potem Projekt OSP, o katerem največkrat slišimo?
Projekt OSP je pobuda Sklada slovenskih plezališč. Je javni obraz Sklada, če lahko tako rečemo. Ideja je, da Projekt OSP nagovarja plezalce, klube, podjetja, skrbi za zbiranje sredstev in opozarja na problematiko plezališč, skuša dvigovati zavest odgovornosti do plezališč.
Sklad zbrana sredstva razporeja glede na potrebe, organizira opremljanje smeri, skrbi za komunikacijo z opremljevalci, domačini, uradnimi instancami, skratka skrbi za birokratski del opremljanja plezališč.

Ime je okrajšava, kajne, ne gre le za primorske stene?
OSP pomeni "opremimo slovenska plezališča". Torej projekt, ki skrbi za opremljanje vseh naših plezališč. Na začetku smo imeli samo ime Sklad slovenskih plezališč, a sem iskal še bolj ljudsko ime, nekaj, kar bo "šlo bolj v ušesa". Petra (Petra Polončič, Štefanovo dekle op. p.), je nekega dne "izstrelila" to ime. Zdelo se mi je genialno, ime Osp poznamo vsi slovenski plezalci, celo v tujini je poznano. Nekaj pomislekov je bilo glede tega, da bi ljudje mislili, da gre za projekt urejanja Ospa in Mišje peči, ampak to se mi ni zdelo problematično.

Kdo vse sodeluje pri tem projektu?
Idejo za projekt je dal Tomo Česen, zavzeto pa jo je podprl načelnik KŠP Aleš Pirc, ki je tudi pripomogel k prvim korakom nastajanja projekta. Pozneje smo se odločili, da projekt vseeno presega okvire KŠP, zato je zdaj organiziran kot projekt Planinske zveze Slovenije, ni del nobene komisije, tesno pa sodeluje s KŠP in Komisijo za alpinizem (KA). Osnovno idejo in organizacijo projekta sem si zamislil jaz, pri tem sta mi pomagali Jana Lutvec Lah in Barbara Neža Brečko. Že v začetni fazi se mi je pridružil Jurij Ravnik, ki je že dlje časa aktivno vpleten v reševanje položaja v Ospu, v izdajanje vodnikov in opremljanje smeri. Kot oblikovalec sodeluje Miha Jarm, ki je izdelal grafično podobo Projekta OSP in spletno stran. Ekipi se je lani kot vodja opremljevalcev pridružil tudi Rajko Zajc, ki je zadnja leta eden aktivnejših opremljevalcev smeri pri nas in problematiko opremljanja zelo dobro pozna. Kot del strokovne skupine za opremljanje plezališč z nami sodelujeta še Vili Guček in Albin Simonič, dve starosti opremljanja pri nas. Zelo smo veseli, da sta se nam pridružila s svojimi neprecenljivimi izkušnjami in znanjem. Tako bomo plezalcem zagotovili najvišjo strokovno raven opremljanja smeri. Seveda računamo, da bodo s Skladom sodelovali tudi vsi aktivni opremljevalci smeri pri nas. 


Preopremljanje smeri je odgovorno, naporno in zahtevno. Foto: Štefan Wraber 

Verjetno ste imeli tudi kakšne zglede iz tujine?
Seveda, Sklad plezališč in Projekt OSP sta nastala po zgledu Access Fund iz Amerike in projekta Greenspits iz Francije. Sploh Greenspits je bil zanimiv, saj je nov projekt, odgovor francoskih plezalcev na njihov položaj. Francoska alpinistična zveza je po nesreči v enem izmed plezališč in posledično izgubljeni odškodninski tožbi odrekla vso podporo urejanju plezališč in plezalci so se morali znajti sami. Posegli so po ideji množičnega financiranja, zbiranja donacij in organiziranja dogodkov v podporo projektu in zadeva je zelo dobro zaživela. Podobni so še Dorset Bolting Fund in mnogi drugi manjši, lokalni projekti, kjer se na različne načine zbirajo sredstva za obnovo lokalnih smeri (npr. Kalymnos). Je pa naš projekt zagotovo eden prvih, s katerim skušamo povezati vsa nacionalna plezališča v enoten sistem vzdrževanja.

Kaj je namen sklada?
Prvo poslanstvo Sklada je vzdrževanje in izboljševanje obstoječih plezališč. Za ta namen moramo vzpostaviti sistem, ki ima nadzor nad stanjem v plezališčih, rešuje sprotne težave, organizira opremljanje in predvsem plezališčem zagotovi potrebna sredstva za vzdrževanje in nastajanje novih smeri. Menimo, da je problematika plezališč prerasla okvire komisij in dosedanjega klubskega prostovoljstva. Gre za veliko odgovornost in glede na vedno večji naval plezalcev v plezališča dosedanji sistem ne zadostuje. Oprema dotraja, skala razpoka, poti se uničijo. Vse to je treba obnavljati, čistiti in vzdrževati, če želimo, da je plezanje varno in da so plezališča dostopna. In verjetno si ne želimo nesreče zaradi dotrajane opreme v kakem nepomembnem plezališču, za katero nihče ni vedel, da bi jo bilo treba zamenjati. Cilj Sklada je, da do tega ne pride.

Omenjaš predvsem vzdrževanje, preopremljanje in manj nastanek novih plezališč.
V Sloveniji je približno sto dvajset plezališč in več kot 5500 plezalnih smeri. Zagotovo so še stene in območja, ki bi se jih dalo navrtati, vendar je večina vidnejših sten pri nas že opremljenih. Izjema je morda območje Kraškega roba, kjer pa naravovarstveniki nastanka novih plezališč za zdaj ne dovoljujejo. Do zdaj je bilo nekaj večjih akcij prevrtavanja, določeni klubi zgledno skrbijo za plezališča na svojem področju, veliko smeri pa je bolj ali manj prepuščenih zobu časa. Do zdaj nismo imeli dolgoročnega projekta ureditve plezališč, ki bi zajemal popis stanja vseh smeri pri nas in ukrepanja na podlagi teh podatkov. Vse je bilo bolj ali manj prepuščeno posameznim opremljevalcem, ti pa so velikokrat raje opremljali nove linije, čeprav je bilo v bližini dosti starih in dotrajanih smeri. Upamo, da bomo to spremenili z vsakoletnim načrtom preopremljanja, v katerem bomo opremljevalcem ponudili preopremljanje smeri, za katere mislimo, da jih je treba prednostno urediti.
Da ne bo pomote, Sklad se bo ukvarjal tudi z nadelavo novih smeri in odpiranjem novih plezališč, vendarle pa mislimo, da se moramo za zdaj prednostno posvetiti obstoječi plezalni infrastrukturi.

Torej morajo opremljevalci delati zastonj, da lahko sploh dobijo opremo za urejanje smeri. Kar neverjetna ureditev za leto 2018!

Kaj pa druge dejavnosti in projekti?
Prvi cilj Sklada je zagotoviti dobro in varno urejene smeri, potem pa je tukaj še dosti drugih idej glede urejanja plezališč. Urejeni dostopi, table, urejanje parkirišč, košev in stranišča v večjih plezališčih ... Potem odnosi z domačini, varstvo narave. Vseeno se moramo zavedati, da smo obiskovalci mi. Bolj dolgoročna projekta sta ureditev pravnega statusa plezališč in njihova zaščita. 

Na podlagi česa se boste odločali, kaj boste delali?
Letos smo začeli pregledovati plezališča, da naredimo nekakšen popis dejanskega stanja vseh smeri. Res bo kar trajalo, da se zberejo ti podatki, bomo pa imeli vedno bolj jasno sliko potreb. Plezališča bomo rangirali na lokalna, regionalna in nacionalna in na podlagi stanja opreme v posameznem plezališču in njegove pomembnosti bomo določili prednostno lestvico posegov. O vsakoletnem načrtu opremljanja bo na koncu odločala strokovna skupina za opremljanje. Seveda bodo izjeme nujni varnostni posegi in samoiniciativa opremljevalcev glede opremljanja ali preopremljanja. Opremljevalci si bodo še naprej lahko izbirali delo, prednostno pa bo plačano tisto, ki bo predvideno v letnem načrtu opremljanja. 

Kako ste do zdaj dobivali denar za opremljanje obstoječih smeri?
Na začetku je bil to denar posameznikov, občasno so za opremo prispevali plezalni klubi in odseki. Od leta 1999 pri opremljanju sodeluje Planinska zveza, ki za ta namen kandidira pri FŠO za nepovratna sredstva. Teh sredstev je po navadi kar precej, FŠO pa ima dva pogoja koriščenja, ki zadevo nekoliko zakomplicirata. Prvi je, da se smejo porabiti le za kritje materialnih stroškov, nikakor ne za plačilo dela. Drugi pogoj pa je petdesetodstotna udeležba pri kritju stroškov prijavljenega projekta. Če PZS zaprosi za 20.000 evrov sredstev iz FŠO, mora porabiti 20.000 evrov svojih sredstev. Ker plezališča ne generirajo nobenega denarja, PZS nima od kod vzeti tolikšne vsote za koriščenje sredstev FŠO. Zato FŠO upošteva brezplačne ure dela opremljevalcev kot prispevek PZS. Ure se ovrednotijo in v tem znesku uporabijo za črpanje sredstev. Torej morajo opremljevalci delati zastonj, da lahko sploh dobijo opremo za urejanje smeri. Kar neverjetna ureditev za leto 2018!

Torej bo zdaj opremljanje bolje plačano?
Kako to misliš bolje? Zdaj šele bo plačano! Prvič v petindvajsetih letih, odkar se pri nas opremljajo plezališča. Pa ne gre samo za to, da tudi opremljevalci končno dobijo priznanje za svoje delo, gre tudi za popolnoma praktične posledice plačila. Po sedanjem sistemu vsak opremljevalec opremlja tam, kjer mu najbolj ustreza. Predvsem pa se zelo malo preopremlja. Nadelava novih smeri je kreativno in spoštovano delo, preopremljanje pa je pogosto prezrto ali celo kritizirano. Če bodo fantje dobili delo plačano, bodo z veseljem tudi preopremljali. Poleg tega bodo imeli zaradi plačila določeno odgovornost do plezalcev in Sklada. Delo bo moralo biti opravljeno kakovostno in hitro, s čim manj porabljenimi sredstvi. Z aplikacijo za vodenje sklada bo vse te vidike mogoče nadzirati. 

Posamezniki lahko prispevajo z nakazilom, donacijo paypal, ali SMS-sporočilom PROJEKTOSP5 na 1919, možen je tudi nakup majice in ščetke za oprimke z logotipom Projekta.

Glede tega financiranja je bilo na spletu nekaj nejasnosti ...
Da, pojavljale so se govorice, da je bil denar v zadnjih letih preusmerjen drugam, ne v plezališča. Glede na to, da FŠO povrne sredstva za nazaj na podlagi priloženih računov, to težko verjamem. Bodo pa znali na to bolj natančno odgovoriti na PZS. Je pa gotovo, da se vedno najde kdo, ki iz tega ali onega razloga ni zraven in potem udriha po tistih, ki se trudijo nekaj narediti. V vsakem primeru pa se Sklad in Projekt OSP od tega dogajanja popolnoma distancirata, saj obstajata od septembra lani in s preteklimi leti nimata prav nič skupnega.

Od kod bo prišel denar za delovanje sklada?
Iz prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorskih sredstev. Kot že rečeno, je vse na prostovoljni bazi. Posamezniki lahko prispevajo z nakazilom, donacijo paypal, ali SMS-sporočilom PROJEKTOSP5 na 1919, možen je tudi nakup majice in ščetke za oprimke z logotipom Projekta. Klubi, podjetja, organizacije lahko prispevajo z nakazilom ali v stvarnih sredstvih, ki se potrebujejo za opremljanje smeri in delovanje sklada.

Posebna odgovornost je predvsem na tistih, ki s plezanjem služijo …
Plezanje je postalo donosen posel. Od plezanja služijo športne trgovine, plezalni centri, inštruktorji, trenerji, postavljavci smeri, izdelovalci oprimkov, založbe, turistične agencije, klubi, ponudniki prenočišč ... In vsa ta plezalna scena se je razvila iz plezališč, iz množice urejenih smeri, kjer smo se lahko vsi brezplačno učili in si nabirali izkušnje. Prav je, da se del denarja, ki se vrti v plezanju, vrne v plezališča. Edini, ki so v tej sliki prikrajšani za plačilo, so opremljevalci smeri. Tisti posamezniki, ki so poskrbeli, da se je plezanje sploh lahko razvilo. Meni se to zdi nepošteno. Zato je posebna odgovornost na tistih, ki s plezanjem služijo. Njihova podpora Projektu OSP bi se morala najmočneje čutiti, njihov glas o ohranjanju plezališč bi se moral najglasneje slišati.
Kmalu bomo "zagnali" tudi dve akciji zbiranja sredstev. Prva bo nagovarjala klube, ki so organizatorji tečajev plezanja in se imenuje Tečajniških 5 €. Druga bo namenjena podjetjem, ki delujejo na področju plezanja. Z donacijo bodo lahko postali Zavezniki plezališč. S pridružitvijo akcijam bodo klubi in podjetja pokazali odgovoren odnos do plezališč in dali opremljevalcem priznanje za njihov trud. 

Sklad naj bi deloval tudi kot kanal informiranja?
Da, želimo si postati nacionalno stičišče za plezališča. Od informiranja glede težav, omejitev, iskanja rešitev in reševanja sporov, komunikacije z ZVN (Zavod za varstvo narave, op. p.), lokalnimi prebivalci in občinami do informacijske točke za nastanek novih plezališč. Poleg tega pa je naš cilj dvigniti zavest plezalcev glede problematike plezališč in s tem vcepiti odgovorno ravnanje s plezališči v celotno plezalno javnost. 

Zakaj si se ti osebno lotil tega projekta?
Predvsem iz pridobitnih razlogov (smeh)! Ne, da ne bo pomote, nisem opremljevalec smeri in od tega projekta neposredno nimam nič. Za zdaj z Jurijem (Ravnikom, op. ur.) in Rajkom (Zajcem, op. ur.) delamo prostovoljno. 
Imam to srečo, da mi je plezanje v življenju ogromno dalo in me veliko naučilo. Najprej v obliki športa, hobija, lepih spominov in dragocenih prijateljstev. In ne nazadnje načina življenja in poklica, materialnega obstoja. Zato niti za trenutek nisem razmišljal, ko sem naletel na idejo o tem projektu. Na to zadevo sem gledal kot na nov izziv. Nekaj, kar lahko ustvarim iz nič in hkrati plezalski skupnosti vrnem del tega, kar sem v življenju prejel. Da lahko nekaj naredim za plezališča in vse, ki skrbijo za lepo urejene smeri. In sem zagrizel, kot takrat, ko se lotimo težkega projekta v steni. Gib po gib, dokler ne vpnemo vrvi v štant. Mislim, da podobno razmišljamo vsi sodelujoči pri tem projektu.

Kaj pa želje za naprej?
Moja vizija je, da Sklad plezališč postane osrednje telo za pretok informacij in urejanje zadev v zvezi s plezališči. Moja želja je, da bo deloval učinkovito in transparentno, predvsem pa, da bomo čez nekaj let lahko rekli, da je bil to velik korak naprej pri urejanju plezališč. Glede Projekta OSP pa imam željo, da bi postal neločljivi del plezalske skupnosti, da ga bodo zaradi rezultatov dela plezalci podpirali in pri njem z veseljem sodelovali. Ne smemo pozabiti: Projekt OSP ni moj projekt, ni projekt PZS, Projekt OSP je predvsem projekt vseh plezalcev, ki jim je mar za plezališča!

Naslovna fotografija: Štefan Wraber

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.