Pred šestim mednarodnim festivalom gorniškega filma Domžale (od 2. do 6. aprila) smo se pogovarjali z njegovim direktorjem Silvom Karom. Pogovor je tekel o Silvovih filmskih začetkih, razvoju samega festivala in o plezalnem in alpinističnem filmu pri nas in v tujini.
Kje si se pravzaprav srečal z alpinističnim filmom? Je bilo to v J steni Cerro Torreja ali že prej?
Silvo: Filmi so mi je bili vedno zanimivi, še posebej stari v ČB tehniki. Prvič sem se srečal s filmom leta 1983, ko je nastal film »Pajčevina v strehi sveta«, režiserja Igorja Koširja, v produkciji TV SLO. Snemalec pa je bil tudi Marjan Manfreda Marjon, mi »trije mušketirji« pa smo bili akterji v Pajkovi strehi. Prvo večjo dozo alpinističnih filmov sem pogledal na festivalu v Trentu leta 1986, ko smo bili povabljeni tja kot akterji filma o vzponu preko vzhodne stene Cerro Torreja avtorja Matjaža Fištravca. Od tega leta dalje sem redno zahajal na Trentski festival.
Za film o vzponu čez J steno Cerro Torreja, ki sta ga z Janezom Jegličem večinoma posnela sama v steni, sta v Trentu dobila nagrado Srebrni encijan za najboljši alpinistični film. So te festivali z gorniško tematiko že takrat začeli zanimati?
Silvo: Res je, da smo za ta film dobili nagrado Srebrni encijan kot najboljši alpinistični film na festivalu, hkrati pa še nagrado UIAA za najboljši alpinistični dosežek. Je pa zgodba s tem filmom taka, da te nagrade ne bi bilo, če ne bi jaz tako vztrajal, da je treba film poslat na festival, saj zato so konec koncev tudi namenjeni! Na nacionalni TV, ki je bila producent filma, niso pokazali zanimanja za to, češ da ni denarja, da pa mi dajo film na Umatik nosilcu. Jaz sem potem film prijavil in poslal na festival na svoje stroške. In prav s tem filmom sem »padu not« v to sceno, bil potem dvakrat član žirije v Trentu, dvakrat v Gradcu, Banffu, Kendlu, Popradu, Bratislavi, Teplicah, Vitoria-Gasteizu. Festivali v Trentu so bili sploh nekaj posebnega, pravi alpinistični dogodek. Povabili so veliko znanih alpinistov z vsega sveta in po večernih projekcijah je večina zavila v bližnje lokale, kjer pa je marsikdo za šankom pričakal jutranji »expresso«.
Če se prav spomnim, si pred leti začel z retrospektivo filmov s festivala v kanadskem Banffu? Si že takrat imel idejo za svoj pravi festival?
Silvo: Ja, leta 1997 sem bil član žirije v Banffu. Ideja o domačem festivalu je zorela dolgo, takoj po obiskih festivalov v Trentu v osemdesetih, a takrat sem bil še »pregloboko« v alpinizmu in energijo sem usmerjal tja. Po Banffu pa sem se odločil, da naredim nekaj »mini« in izpeljem Banff po Banffu v Mengšu. To je bilo leta 1998 in takrat sem obljubljal, da bom naredil pravi festival, pa je bila spet pavza vse do leta 2002, ko je bilo svetovno leto gora in sem zelo obetavno zastavil s 1. Mednarodnim festivalom gorniških filmov Bled (gosta sta bila takrat Doug Scott in Catherine Destivele). A stvar ni stekla in tako sem leta 2007 ponovno štartal s 1. Mednarodnim festivalom gorniških filmov, tokrat v Domžalah, saj mi je domača občina ponudila pomoč, festivalski program pa je potekal v Kosovelovi in Linhartovi dvorani CD, kjer letos postavljam na noge že šestega.
Koliko ti povezave in znanstva s filmskih festivalov po svetu pomagajo pri vodenju tvojega festivala?
Silvo: V tej sceni sem že dolgo, tako da poznam širok krog ljudi iz raznih ustanov, festivalov, filmskih režiserjev, producentov in seveda velik krog alpinistov in plezalcev. Vsekakor pa mi pomaga tudi moja dolga in prepoznavna alpinistična aktivnost, saj nemalokrat sodelujem na festivalih kot predavatelj in član žirije. Zato mi ni težko dobiti dobrih filmov in gostov na festival.
Lahko poveš besedo ali dve o glavnih trendih filmov z gorsko tematiko in predvsem plezalnih filmov? Se trendi spreminjajo in kam kaže smer razvoja?
Silvo: Pogrešam prave dokumentarne filme. Res malo je alpinistov, ki se potrudijo in iz vzpona naredijo film. Ena redkih izjem so odlični belgijski plezalci na čelu z Sean Villanuevom O'Driscollom (predlani Asgard Jamming, letos prihaja film Vertical Sailing Greenland). Vse preveč je filmov na temo »samopromocije«, ko ni v ospredju vzpon, gora, zgodba, ampak nekaj našitkov in stiskanje zob akterja, ki mu do vertikale pomaga nagnjena kamera… Pri veliko filmih manjka dober scenarij. Marsikdo za to uporabi kar svoj dnevnik potovanja na odpravi. Veliko je filmov iz športnega plezanja in balvaniranja, ki so za izvedbo zelo enostavni. Vendar gre v glavnem spet samo »lepljenje« dobrih posnetkov v zaporedje, kar pa še ne naredi dobrega filma.
Kako gledaš na trenutno in minulo slovensko produkcijo gorniškega filma, glede nato, da je bil prvi slovenski celovečerni film celo izrazito gorniški? Kako je s produkcijo danes, tudi v primerjavi z drugimi državami?
Silvo: Se mi zdi, da gre na bolje, mogoče k temu prispeva tudi vsakoletni festival, saj ponuja svež vpogled v svetovno produkcijo. V času oddaje »Gore in Ljudje« na TV SLO so bile te oddaje redno prisotne po festivalih in po ukinitvi je nastala prava suša. Ideja »Velikani Himalaje«, ki naj bi malo zapolnila »luknjo«, ni preveč posrečena in oddaje ne sežejo čez »Karavanke«. Uredniki bi morali dati priložnost večim ustvarjalcem, ne samo enemu. Še vedno manjka format gorniške oddaje, saj se mi zdi, da bi jo slovenski gledalci zelo lepo sprejeli. Upam, da bo kdaj več posluha s strani TV SLO, da bi takšna oddaja končno prišla na spored. Ideje so, ustvarjalci tudi … Ko gledam po svetovnih festivalih gorniških filmov, naš film praktično ni prisoten. Edini, ki je v zadnjem času segel v svet, je film Sfinga, prikazan je bil na festivalu v Banffu, dobil glavno nagrado v Torellu.
Kateri del organizacije je najbolj prijeten in kateri najbolj naporen? Zbiranje sredstaev, pregledovanje filmov, organizacija dogodka? In kdaj začneš pripravljati vsakoletni festival?
Silvo: Najbolj prijeten je trenutek, ko podelimo nagrade in je festival končan, da lahko potem nekaj dni v miru počivam! V času festivala spim v povprečju samo po 3 ure. Najbolj naporno pa je zagotoviti sredstva za festival. Delati je treba praktično čez celo leto, slediti tovrstni produkciji, obiskovati festivale..
Koliko ljudi sodeluje pri festivalu?
Silvo: V času festivala kakih pet do šest, nekaj mesecev prej pa tudi okoli šest, so pa to v glavnem prevajalci filmov.
Kakšna tematika bo letos spremljala festival? Lani so bile to pravljice...
Silvo: Pripravljamo otroški in mladinski program. Prikazali bomo film o Luisu Trenkerju in še kako razstavo, verjetno o 100-letnici GRSja, o čemer bo na festivalu premierno prikazan film.
Kdo bodo gosti festivala?
Silvo: Sir Chirs Bonington, Adam Ondra, Peter Ščetinin in Luka Kranjc
Hvala za odgovore! Se vidimo na festivalu!
6. MEDNARODNI FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE - www.imffd.com
Kdaj: 2. - 6. april 2012
Kje: Cankarjev dom, Ljubljana in Kulturni dom Franca Bernika, Domžale
Naslovna fotografija: arhiv Silvo Karo
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.