Toni Kurz je zapečatil Eiger kot »steno smrti«.
Sredina tridesetih let prejšnjega stoletja je čas, ko je bil boj za prvi vzpon v severni steni Eigerja na vrhuncu. Alpinisti so se trudili premagati drugo izmed sten »treh problemov Alp« (ob Eigerju še severna stena Matterhorna (preplezana 1931), in severna stena Grandes Jorrases (1938)), kjer pa se je tekma kmalu spremenila v pravo morišče. Prve smrtne žrtve je »Mordwand« zahtevala leta 1935, najbolj znana pa je tragedija iz leta 1936, ki jo je podrobno v knjigi Beli pajek (1984) opisal Heinrich Harrer, eden od protagonistiv. prvega uspešnega vzpona preko stene leta 1938. O tragičnem vzponu (in sestopu) iz leta 1936 je posnet tudi film Severna stena (Nordwand, 2008).
Nemca Andreas Hinterstoisser in Toni Kurz ter Avstrijca Willy Angerer in Edi Rainer so 18. julija vstopili v steno po novi liniji in preplezali ključno mesto v njenem spodnjem delu (nihajna prečnica, ki jo je zmogel Hinterstoisser, danes znana kot Hinterstoisserjeva prečnica), ki se je potem izkazala kot past. Ob poslabšanju vremena, v hudem neurju in ker je Angererja v glavo zadela skala ter ga resno poškodovala, so se odločili za sestop in se uspešno prebili do – prečnice. V slabih razmerah in utrujeni je niso več zmogli v obratni smeri. Plaz je bil nato usoden za tri plezalce, edino Toni Kurz je bil še živ in se je počasi spuščal po vrvi proti švicarskim vodnikom, ki so se odpravili na reševanje ter se skozi železniški jašek v Eigerjevi steni (železnica) prebili skoraj do njega.
Toda, prav do njega niso mogli, so mu pa uspeli podati vrv, po kateri bi se lahko spustil do njih. Usoda je hotela, da je bila vrv prekratka in so jo zvezali z dodatno. Prav ta vozel je ustavil Kurza pri spustu, ko vponke z zmrzjenimi rokami ni uspel spraviti čez. Še eno strahotno noč je preživel viseč na vrvi, reševalci so se s cepini skoraj lahko dotikali njegovih čevljev, potem pa je samo še tiho zamrmral: »Ich kann nicht mehr, es geht nicht« (Ne morem več, ne gre) in umrl. Pisal se je 22. julij 1936.
Tragedijo so lahko v živo opazovali zgroženi turisti v Kleine Scheideggu in Grindelwaldu, seveda pa je bila deležna tudi ustrezne medijske pozornosti.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.