Plezalni opus Mire "Marko" Debelak

Objavljeno: 27. September 2016 - 19:26
Komentarji: 0 komentarjev

Mira "Marko" Debelak - Deržaj (1904-1948) nedvomno sodi med največje ženske alpinistke svojega časa in je za zgodovino in razvoj slovenskega alpinizma nasploh, ne le ženskega, izjemno pomembna.

S svojim vzponom preko strme severne stene Špika, tisti čas navidez nepreplezljivega zidu, je močno vzpodbudila razvoj takrat zaradi nesreče glavnega ideologa slovenskega alpinizma Klementa Juga, zastalega alpinizma v naših gorah. Veliko delo pa je opravila tudi v našem kulturnem alpinizmu.

Turistovskemu klubu Skala (prvi alpinistični klub na Slovenskem) se je pridružila žev letu njegovega nastanka - leta 1921, stara komaj dobrih šestnajst let. Kmalu je začela plezati v navezi z različnimi skalaši, hitro se je lotila težavnejših podvigov, vse do omenjenega vzpona v severni steni Špika, ki sta ga s soplezalcem Stankom Tominškom opravila leta 1926. Danes imenovana Direktna smer v Špiku velja za njen življenjski podvig, saj je devetstometrska prvenstvena smer v mogočni gori imela velik odmev doma in v tujini. Stena je veljala za enega večjih problemov Alp. V njej je npr. večkrat poskušal tudi znan cortinški vodnik Angelo Dibona, a mu ni uspelo. Mira je ves čas plezala kot prva v navezi, kar jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja v svetovnem merilu. Vredno je poudariti tudi, da je Mira Marko v celotni smeri le štirikrat zabila klin. 

Mira Marko je preplezala še precej drugih prvenstvenih smeri, med drugim v Kanjavcu, Stenarju, Mangartu, Špiku (smer Debelak-Deržaj-Šumer ima komaj kakšno ponovitev), Veliki Mojstrovki, Višu, odpravila se je tudi na Škotsko, kjer je leta 1937 preplezala prvenstveno Slovensko smer v severovzhodni steni Ben Nevisa, najvišje gore na Otoku. Plezala je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Zahodnih Julijcih, Karnijskih Alpah in Dolomitih. Skupno je opravila okrog sto alpinističnih vzponov, od tega triindvajset prvenstvenih smeri. Bila je med redkimi plezalci medvojnega obdobja, ki so plezali tako v Julijskih kot Kamniško-Savinjskih Alpah in širše. Omeniti moramo tudi njen poskus prvega zimskega vzpona po Slovenski smeri v Steni med 6. in 11. februarjem 1982. Plezali so po stebru levo od Belih plati in v steni prebili polnih 56 ur. Za ostre zimske razmere so bili slabo opremljeni in s seboj so nosili smuči. Mira Marko je bila tako prva ženska v severni triglavski steni pozimi.

Priznanje so Debelakovi še v času njenega življenja dajali mnogi tuji in domači alpinisti. Leta 1930 je kot prva ženska v zgodovini postala članica elitnega Avstrijskega alpinističnega kluba.

Ob seštevanju njenih plezalnih dosežkov ugotovimo, da je opravila približno sto alpinističnih vzponov, od tega triindvajset prvenstvenih smeri, prav toliko pomembnih ponovitev, ostalo pa so zimski pristopi ter zahtevni turni smuki, tako v Julijskih kot v Kamniških Alpah. Prvenstvene smeri Mire Marko Debelak:
• 21.07.1926: Divja koza J stena IV; soplezalec Tone Guerra
• 24.07.1926: Prisojnik S stena IV – Varianta Kveder-Čop-Tominšek; soplezalci Tone Guerra, Stanko Tominšek
• 25.08.1926: Triglav S stena IV+ (Smer skozi okno); soplezalci Tone Guerra, Stanko Tominšek, Pavla Jesih
• 05. in 06.09.1926: Špik S stena, V+ (Direktna smer); soplezalec Stanko Tominšek
• 17.09.1926: Ojstrica Z stena, IV (Smer Debelakove); solo vzpon
• 17.06.1927: Triglav S stena, prvi sestop po Slovenski smeri III; soplezalec Edo Deržaj
• 27.06.1927: Triglav Z stena IV; soplezalec Edo Deržaj
• 28.07.1927: Triglav J stena IV+; soplezalec Edo Deržaj
• 06. in 07.1928: Kanjavec S stena IV/III (Smer Debelakove); soplezalec Edo Deržaj 
• 22.07.1928: Mangart, Gamsov rob IV+/III-IV; soplezalec Edo Deržaj
• 13.07.1929: Karnija, Crest Bric S stena IV+; soplezalec Edo Deržaj 
• 15.07.1929: Cima della Valentina, S stena IV; soplezalca Sergej Černivec, Edo Deržaj
• 09.08.1930: Cima di Barba, S stena IV; soplezalca Sergej Černivec, Edo Deržaj
• 11.08.1930: Cima di Arda, J stena IV-; soplezalca Sergej Černivec, Edo Deržaj
• 05. in 06.07.1931: Špik SZ raz V+/IV-V; soplezalca Edo Deržaj, Živko Šumer
• 26.06.1932: Duran V stena IV; soplezalci Edo Deržaj, Sergej Černivec, Živko Šumer
• 28. in 29.06.1932: Cima dei Preti JV greben III/IV; soplezalci Edo Deržaj, Sergej Černivec, Živko Šumer
• 10.07.1932: Velika Mojstrovka S stena IV/IV+; soplezalci Edo Deržaj, Sergej Černivec, Živko Šumer
• 06.08.1932: Viš S stena V; soplezalci Edo Deržaj, Sergej Černivec, Živko Šumer
• 12.09.1932: Velika Ponca S stena IV+; soplezalec Edo Deržaj
• 09.07.1933: Rigljica SV stena IV; soplezalca Edo Deržaj, Sergej Černivec
• 15.09.1934: Ben Nevis S stena V; soplezalca Edo Deržaj, Sandy Wedderburn
• 1935: prvenstveno plezanje Mosor, Split in obisk Prokletij, Albanija; soplezalci Edo Deržaj, Fanny Copeland, Girometta

Od leta 1925 je Mira objavljala svoje opise vzponov v Planinskem vestniku, svoje plezalne izkušnje pa je povzela v priročniku Plezalna tehnika, ki je izšel leta 1933. Zbirala je tudi podatke o vzponih v Triglavski steni za načrtovano monografijo, vendar so slednji izšli (le) v obsežnem poglavju Kronika Triglava v Planinskem vestniku. Članke je objavljala tudi v Alpine Journalu in Nachrichten der DÖAV. Veliko je pisala in prevajala v slovenščino ali v tuje jezike, predavala je tudi doma in v tujini. V sodelovanju s Fanny Susan Copeland je izdala knjigo A short guide to the Slovene Alps for British and American Tourists. S tem vodničkom, namenjenim angleško govorečim obiskovalcem naših gora, je posegla daleč v prihodnost, ko so takšni vodniki postali stalnica. Tekoče je obvladala kar štiri jezike: angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino. Vešča je bila tudi latinščine, zato je slovela tudi kot izvrstna prevajalka. Najbolj je zaslovela s prevodom dela Iz mojega življenja v gorah: Julijske Alpe, Juliusa Kugya leta 1937. 

Za neozdravljivo boleznijo je umrla v ljubljanski bolnišnici 27. septembra 1948.

Vir in fotografija: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.

 

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.