V šestdesetih letih je slovenski alpinizem morda napredoval še hitreje kot prej, takoj po vojni. Potem ko je svojo plezalno pot v drugi polovici petdesetih let zaključil velik del povojne generacije, ker je odpadla načrtovana odprava v Himalajo, je začela s svojimi vzponi nase opozarjati mlada, drzna generacija, ki je svoj vrhunec v naših stenah dosegla v šestdesetih letih.
To močno generacijo so sestavljali Aleš Kunaver, Tone Škarja, Metod Humar, Lojze Golob, Ante Mahkota, Peter Ščetinin, Dušan Kukovec in drugi. Za prvi prelomni dogodek šestdesetih let lahko štejemo leto 1961, ko sta Aleš Kunaver in Kazimir Drašlar prva preplezala Sfingo v njenem levem boku in s tem še podžgala domišljijo in voljo tistim, ki so videli pravi problem in uganko Triglavske stene v previsnem Sfinginem obrazu (po katerem nosi ime tudi mojstrsko napisana Mahkotova knjiga).
Kljub številnim poskusom mnogih plezalcev in včasih pravemu obleganju, katerega vodja je bil Ante Mahkota, se je Obraz upiral vse do leta 1966, ko ga je njemu in Petru Ščetininu uspelo preplezati. Zadnji problem Triglavske stene, kot so nekateri rekli Obrazu Sfinge in, ki je bil takrat pojem težkega tehničnega plezanja, je razrešila t.i. železna doba s svojo množično porabo klinov.
Skoraj trideset let kasneje, oktobra leta 1995, sta Miha Kajzelj in Gregor Kresal uspela prosto preplezati Obraz Sfinge, ki se je iz nekdanje najtežje tehnične smeri spremenil v najtežjo prosto ponovljeno smer v naših gorah. Prva prosta plezalca sta težave ocenila na IX+/X- (8a), danes se je ocena ustalila pri IX (7c).
V dobrih dvajsetih letih je preko znamenite strehe prosto priplezalo kar nekaj (v večini) slovenskih plezalcev, vseeno pa njih število ne dosega dvomestne številke. Zadnjemu je to ta vikend uspelo Gašperju Pintarju, ki se je Obraza lotil skupaj s soplezalcem Davidom Debeljakom. Slednjemu ni uspelo, saj se mu je pri poskusu vzpona v ključnem raztežaju odlomil oprimek, ki naj bi smer otežil do te mere, da bodo prosti ponavljalci smer po 13. juniju 2017 plezali v (vsaj) IX+/X- oziroma 8a težavah.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.