Lačen in Gradišnik preplezala novo smer Xice na Vzhodnem Tirolskem

Objavljeno: 26. November 2018 - 12:42
Komentarji: 0 komentarjev
Fotografija: Andrej Gradišnik in Grega Lačen

Grega Lačen in Andrej Gradišnik sta v zahodni steni gore Niedere Prijakt (3056 m) preplezala prvenstveno smer Xice, 300 m, WI5 M6.

Idejo za linijo jima je dal avstrijski alpinist Gerog Fieger, ki je pred tednom dni v desnem delu stene že preplezal novo smer, ob sestopu pa si je ogledal še dve bolj drzni liniji. Tudi v petek sta se našima plezalcem pridružila avstrijska kolega, ki sta izbrala bolj desno linijo, bolj levo pa sta v steno vstopila Grega in Andrej. Pod smerjo je bilo težko oceniti ali je v steni sploh dovolj debel led za plezanje.

Andrej Gradišnik je plezanje smeri opisal na spletni strani AK Ravne v članku z naslovom Xice - kr resna deviška linija, ki ni več deviška, kjer si lahko preberete celoten zapis, objavljenih pa je tudi nekaj zanimivih fotografij.

Po dvajsetih metrih plezanja po snegu in ledu razvijeva vrv pod navpično zajedo z le malo snaga po kotu. Premalo za ledne vijake. Včasih premalo celo za oporo lednemu orodju in derezam. V tej smeri si z lednimi vijaki ne bova mogla pomagati. Metulji, zatiči in naporno zabijanje in izbijanje klinov z lednim orodjem. Kladiv nimava s sabo.

V naslednjem raztežaju naju pričaka delikatna prečka, kjer zmanjka ledu. Za pest velik kamen, v navzdol obrnjeni razpoki pod streho se premika, a na srečo drži ko zanj zatakneva okelj cepina in se z vso težo obesiva nanj. S konico dereze je potrebno najti oporo v gladki plošči. Cepin moraš zatakniti v razpoko ter obremeniti na vzvod. In ko desna noga zopet doseže ledno zaplato na skali je led tako tenak, da se zdi da bo ravnokar popustil. Zelo počasi in z občutkom je treba delati. V roke in noge pa navija da je joj.

Medtem sta najina kolega, ki sta ves čas plezala na dosegu fotoaparata, desno od naju obrnila. Po vrvi se spustita pod vznožje stene.

Grega pleza najtežji raztežaj. Po povsem navpični steni na kateri so primrznjeni ozki, mestoma prekinjeni trakovi ledu se le počasi premika. Že je vsaj dvajset metrov nad mano, ravno nad vpadnico mojega varovališča. V močnem razkoraku, z eno nogo v skali in drugo v svečastem ledu, visoko nad sabo čisti skalo, da bi naredil varovanje. Kosi ledu letijo name. Zadene me v roko, pa v bedro desne noge. Glavo potegnem globoko med ramena, ko ropota po čeladi. Zabije slab klin, za ravnotežje pravi, pa malo višje dobro zatakne majhnega metulja. Globoko, da ga bom pozneje moral ven z mezincema izvleči, saj so drugi prsti predebeli za ozko razpoko. Skala na desni je močno previsna, levo tanek led na trebuhasti skali. Prepleza ključ smeri. Šele ko sem sam tam, vidim kaj je v resnici preplezal. Na meji padca sem, ker me tako zelo navija v roke in noge in ker ne vem ali bo led v katerem je le centimeter okla, zdržal mojo težo. To mesto pa res zahteva močne mišice in jekleno psiho. Zadihan sem končno na varovališču, kjer stojiva na napihanem snegu, ki zdi se bo ravnokar popustil pod najino težo, a v razpoki sta dva jeseničana, ki sta dobro sedla, pa še zatič za povrh.

Še navpičen ledni skok levo od pod previsnega kota, kjer špic okla cepina visoko, s stegnjeno roko dobi oporo v ledu, noge pa v prazno popraskajo po steni, ko ledene svečke popustijo. Malo z ihto se spravim više. In nato strmina popusti. Razveževa se. Sledim Gregu, ki se mu močno udira v nepredelanem snegu. Ni videti ravno varen ta teren. Kar bolje se počutim, ko plezava čez skok kjer orodje prijemlje v zaplatah snega med skalami. Prehod v mehek sneg na vrhu je zopet neroden. In ko sva le malo pod robom stene kjer bi po položnih skalah, na katerih pa je za pol metra nepredelanega snega, lahko izplezala, Grega zapleza v navpičen skalni skok. Tu plazu ne more biti, je pa kar nerodno, zato mi Grega od zgoraj vrže vrv z vponko, da se vpnem in me varuje.

Na robu stene se snideva z Georgom in njegovim soplezalcem, ki sta preplezala smer po koluarju (Ice age), ki ga je Georg dobro poznal izpred tedna dni.

Mrači se ko smo zopet pri avtu. Otoplilo se je in iz megle prši. Z Gregom sva vsa trda od napora, ki sva ga vložila v to deviško linijo, ki ni več deviška in sva jo poimenovala Xice. Asociacija za ime je nastala iz X -a iz ledu prilepljenega na steno, ki je lepo viden ravno na mestu varovališča na vrhu prvega raztežaja.

Vir: AK Ravne

Fotografije: Grega Lačen in Andrej Gradišnik

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.