Andrej Štremfelj je samo eden in tega imamo mi

Objavljeno: 27. September 2018 - 17:53
Komentarji: 0 komentarjev

Ko je v javnost prišla novica, da je Andrej Štremfelj prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, pravzaprav nihče, ki vsaj malo pozna slovenski in svetovni alpinizem, ni mogel biti zares presenečen.

Če je kje kdo, ki si ga s svojim opusom, pa tudi zgledom in kot človek dejansko zasluži, je to prav Andrej Štremfelj. Prvi, ki je leta 1992, ko so ga začeli podeljevati, sploh dobil zlati cepin. Za smer, ki sta jo z Markom Prezljem preplezala prva v steni, ki je še danes vredna globokega spoštovanja. Prvi, ki je stal na vrhu sveta s svojo ženo. Prvi, ki je enajst let prej kot Jugoslovan z Nejcem Zaplotnikom stal na vrhu sveta. Eden redkih, ki je uspel združiti alpinizem z družinskim in poklicnim življenjem na najvišjem možnem nivoju.

Mojstru Štremflju so nagrado podelili na filmskem festivalu Ladek na Poljskem. Težko bi našli simbolično gledano boljše mesto za kaj takega. Poljaki so narod, ki je s svojimi alpinisti pustil na najvišjih vrhovih sveta ogromen pečat. Njihovi prvenstveni vzponi v Himalaji so močno premaknili meje mogočega. Alpinizem z legendarnim Jerzyjem Kukuczko velja pri njih za nacionalni ponos in poljski alpinisti imajo v svetovni javnosti velik ugled. Prav vse našteto so tudi razlogi, zaradi katerih je zlati cepin za življenjsko delo dobil tudi Andrej Štremfelj: pustil je ogromen pečat, premaknil je meje mogočega in brez kančka dvoma je tudi za Slovence njegov opus nacionalni ponos.

Nagrado je prejel iz rok Luke Lindiča, enega izmed najboljših predstavnikov sijajne mlade generacije slovenskih alpinistov, ki je velikansko dediščino znala sprejeti in z njo ravna spoštljivo, vendar brez zadržkov dodaja tudi svoje sledi. In to je tisto, kar je pravzaprav Andreju Štremflju največja nagrada in priznanje, ki bi ju sploh lahko dobil: njegova dediščina prehaja na novo generacijo, ki je postala tako uspešna prav zaradi njega in drugih slovenskih plezalcev, ki so takrat, ko zlatih cepinov sploh še ni bilo, zgradili temelje zgodbi, ki je na Poljskem dobila enega izmed najlepših možnih epilogov.

Ostale nagrade so prejeli Čeha Zdeněk Hák in Marek Holeček za vzpon v jugozahodni steni Gašerbruma I, Japonca Kazuja Hiraide in Kenro Nakajima za vzpon na Shispare in Frédéric Degoulet, Benjamin Guigonnet in Hélias Millerioux za vzpon v severozahodni steni Nuptseja. Posebni omembi so si prislužili Američani Chantel Astorga, Anne Gilbert Chase in Jason Thompson za vzpon na Nilkanth in Alex Honnold.

Tudi ko je Andrej Štremfelj prejel nagrado, je ostal zvest svojim prepričanjem. Zahvalil se je Bogu in svoji ženi Mariji, ki ji je pripisal zasluge za vsaj polovico te nagrade. In potem je ostal prav tisti Andrej Štremfelj, kakršnega poznajo njegovi prijatelji in znanci, predvsem pa mladi rodovi, ki prihajajo za njim. Morda je prav njegova skromnost tista, ki ga v vsej njegovi veličini dela največjega.

Jure K. Čokl

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.