Sto dvajset let od rojstva Klementa Juga (1898–1924)

Objavljeno: 21. November 2018 - 15:00
Komentarji: 0 komentarjev

Dr. Klement Jug: slovenski alpinist, filozof in pisatelj, * 19. november 1898, Solkan, † 11. avgust 1924, Triglavska severna stena.

Klement Jug je bil po prvi svetovni vojni miselni in udejanjeni vodja slovenskega alpinizma.

Že med 1. svetovno vojno je Klement nekaj časa živel v Ljubljani, ko so se domačini umaknili pred soško fronto. Tam je od maja 1915 nadaljeval šolanje na poljanski realki. Tam je tudi, kjer je tudi zaključil četrti letnik. Tudi po vojni je zaradi zasedbe Primorske s strani Italije ostal v Ljubljani in tam nadaljeval študij na ljubljanski Univerzi.

Očitno sovraštvo do tujcev – porojeno s pregonom iz domačih krajev – je izkazoval predvsem v želji po prvenstvenih vzponih v slovenskih stenah – začel je boj za prvenstvo slovenskih smeri v najpomembnejših slovenskih stenah napram tujcem. S svojimi vzponi je začel osvajalno dobo slovenskega alpinizma. 

Sramota je, da so vse že pred nami preplezali tujci. Mi se moramo dvigniti nadnje. Človek zmore veliko, če hoče. In mi moramo hoteti, če naj postanejo vse naše planine v vsakem oziru naše. Kdor izmed narodov se zadovolji z majhnim, izgine. Za velike pa ni veličine nikoli dovolj. Jugoslovani smo po številu majhni, zato pa moramo po svojem bistvu postati veliki.

Poleg alpinizma ga je navduševala filozofija in mnogi ga smatrajo kot enega naših najvidnejših »ničejancev«, čeprav za njim ni ostalo veliko pisanih filozofskih del. Z enajstimi leti se je vpisal na gimnazijo, leta 1923 pa je že doktoriral iz filozofije in postal prvi asistent dr. Franceta Vebra na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za Klementa Juga velja, da je večino svojih filozofskih nazorov konkretno udejanjil v svojem življenju, predvsem preko alpinističnih vzponov. Njegova glavna filozofska postulata sta volja in etika, s katerima se je lotil alpinizma in v slabih treh letih opravil do tedaj nepredstavljive vzpone.

Jug je leta 1922 s svojim prihodom v Turistovski klub Skala (prvi slovenski plezalni klub, tudi smučarski klub…) ustvaril prvo jasno alpinistično ideologijo. Bil je prvi, ki je začel načrtno plezati tudi prvenstvene smeri in kot prvi med slovenskimi alpinisti uporabljal sicer primitivne kline, ki jih je tudi sam izdeloval. Jug je treh letih svoje plezalne poti napredoval od najlažjih plezalnih vzponov do za tisti čas nekoliko težjih: greben Dovški križ – Oltar, severno steno Škrlatice, severno steno Razorja, severozahodno steno Prisojnika, severozahodni greben Kočne, greben s Kranjske Rinke na Skuto in naprej čez Dolgi hrbet, Hudi prask v Mrzli gori, prvenstveno Jugovo poč in smer Brinškov kamin v Planjavi ter severovzhodno steno Krna. Leto 1924 ni bilo zanj glede gorskih podvigov nič manj plodno, še več, vse najtežavnejše ture je opravil sam, brez soplezalca. Tistikrat je preplezal prvenstveno v vzhodni steni Stenarja, Macesnovec in greben na Rjavino, Spodnji Rokav, Visoki Rokav, greben Rokav – Škrlatica, prvenstveno v severozahodni steni Razora, severovzhodno steno Prisojnika, severozahodno steno Dovškega Gamsovca, greben obeh Martuljških Ponc, vrhunec njegovih podvigov pa je bil vzpon po severni steni Škrbine v Zadnjem Prisojniku. Potem mu je usoda preprečila nadaljnje vzpone, saj se je 11. avgusta 1924 smrtno ponesrečil med solo prvenstvenim vzponom preko zahodnega dela Triglavske severne stene, “desno od ledenega žleba”. Smer v Jugovi liniji sta 1928 leta preplezala Pavla Jesih in Milan Gostiša in danes nosi ime Jugov steber. Prva plezalca sta sredi stene naletela na zabit klin in nad njim očiten odlom ter zaključila, da je Jug verjetno padel, ker se mu je odlomil oprimek. Vzpon, če bi uspel, bi bil njegov najtežji.

Po njem se danes imenuje planinski dom v Lepeni, pokopan je na pokopališču v Dovjem.

Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma

Naslovna fotografija: Reševalci Klementa Juga ob njegovih posmrtnih ostankih pri prevozu v dolino.

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.