Janez Gregorin: Kar neseš v gore, ti stoterno povrnejo

Objavljeno: 27. Avgust 2018 - 20:16
Komentarji: 0 komentarjev

Težko je včasih razumeti usodo. Šele nepolnih 32 let je štel Janez Gregorin (1910–1942), ko se je po dolgotrajni bolezni moral posloviti od njemu tako ljubih kamniških gora.

Z bratom Mirom je sodil v generacijo izjemnih plezalcev Kamniško-Savinjskih Alp: Modca, Režka, Tarterja, Igliča in drugih, ki so se ukvarjali s plezalnimi »problemi« po I. svetovni vojni. Janez Gregorin je opozoril nase, ko je leta 1927, star šele 16 let, ponovil Szalay-Gerinov greben v Turski gori.

Bil je izjemen pisec, ki ga je vojna močno prizadela. Umrl je leta 1942, zaradi bolezni srca.

Leta 1944, ob drugi obletnici Gregorinove smrti, je Slovensko planinsko društvo izdalo knjigo Blagoslov gora, ki jo je uredil Boris Režek. To je odlomek pisanja Janeza Gregorina, ki lepo kaže njegov poetični slog pisanja in ljubeč odnos do gora:

»Samo ljubezni odpirajo gore vse svoje bogastvo in lepoto. Celega moža hočejo, polno vdanost, srčen pogum in resnično navdušenje. Kar neseš v gore, ti stoterno povrnejo. Srečo in nepopisno veselje doživi človek, ko po resni borbi z goro doseže vrh. Nekaj čudovitega je, ko po končanem delu sedeš vrh gore in počivaš v sončnem miru, ter imaš samo še nebo nad seboj. Kdor le enkrat to doživi, spozna, da je tu na strmih vrheh popolnoma drugače, ko spodaj v sopari dolin in v dimu mest. Le sem gor, vi ubogi utrujeni od dela, tu je zdravje in razvedrilo, ki ga je vsak sodoben človek tako potreben. Z vsakim korakom v višavo, zbeži del skrbi.«

Jure K. Čokl

Vir: Janez Gregorin, Planinska Matica, 1937, objavljeno tudi v Blagoslovu gora, 1944, str. 16   

Fotografiji sta last Planinskega muzeja v Mojstrani. Na prvi sta brata Janez in Miro Gregorin, na drugi pa Janez Gregorin v vojski, označen je s križcem na levi.

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.